Poetovio - od legijskega tabora do avtonomnega mesta
Vodja projekta na ZRC
-
Naslov v izvirniku
Poetovio - od legijskega tabora do avtonomnega mesta
Sodelavci
dr. Tina Berden, Dr. Anja Ragolič, Dr. Zvezdana Modrijan, Dr. Borut Toškan, Dr. Tjaša Tolar, Mateja Belak-
ID oznaka
L6-4607
-
Trajanje projekta
1. oktober 2022–30. september 2025 -
Povezava na SICRIS
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20280 -
Vodja projekta
-
Finančni vir
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Mestna občina Ptuj
V projektu nas zanimata dve ključni obdobji razvoja Petovione: legijski tabor in nastanek civilnega mesta. Z raziskavo nameravamo nadomestiti pomanjkanje materialnih dokazov o prisotnosti vojske v Petovioni in njenih gradbenih dejavnostih. Nadalje nas zanima, kako se je območje legijskega tabora preobrazilo v mesto in kako so se številne nadregionalne funkcije, ki jih je Petoviona prevzela kot veliko avtonomno mesto, odražale v arhitekturi.
Panorama na Ptuju z območjem izkopavanj leta 2020. Pogled proti jugovzhodu.
Zastavili smo si tri sklope glavnih ciljev:
- Vojska v Petovioni. Proučujemo lego legijskega tabora, velikost, gradbene značilnosti obzidja in stavb v notranjosti ter natančno kronologijo gradenj in prezidav. Posebej nas zanima datacija začetkov ter način in čas opustitve vojaških objektov. Preverjamo možnost obstoja več vojaških taborov na širšem prostoru Ptuja. Ta vprašanja rešujemo s terenskimi raziskavami izbranih objektov (obzidje, stavbe v notranjosti legijskega tabora) in z analizo drobnih najdb vojaškega značaja. Epigrafska raziskava nagrobnikov aktivnih vojakov in veteranov bo dala nove poglede na sestavo vojaških enot.
- Preobrazba legijskega tabora v mesto. Zanima nas, kaj se je zgodilo z vojaškimi objekti, ko je vojska zapustila Petoviono, ter kako je legijski tabor vplival na urbanistično zasnovo civilnega mesta? Ali so obzidje porušili ali ohranili? Ali so vojaške barake dobile nove funkcije in kako so se le-te spreminjale skozi čas?
- Centralne funkcije mesta. Po stavbnih ostankih, epigrafskih spomenikih ter drobnih najdbah domnevamo, da je na vrhu Panorame stalo eno osrednjih svetišč Petovione. Radi bi preverili hipotezo o obstoju svetišča, gradbene faze, čas in način gradnje. Sprašujemo se o odnosu med legijskim taborom in domnevnim svetiščem. Zanima nas tudi vloga morebitnega svetišča v mestu in širšem prostoru ter ne nazadnje njegov konec.
Panorama na Ptuju. Zidovi rimskega mesta na osnovi georadarske slike (Horvat, Mušič, Dolenc Vičič, Ragolič 2020). 1 – sondiranje obzidja leta 2020. Predvidene terenske raziskave: 2 – obzidje, 3 – stavba XI, 4 – stavba XIV, 5 – stavba XVIIa.
Po metodi dela je program razdeljen v štiri sklope: arheološka sondiranja štirih območij, analiza materialnih ostankov iz starejših raziskav, ki jih hranita Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - Center za preventivno arheologijo, sinteza rezultatov raziskave, obveščanje javnosti.
Iskanje odgovorov na zastavljena vprašanja nam bo omogočilo širši vpogled v potek rimskega osvajanja obrobja vzhodnih Alp in osrednjega Podonavja v 1. st., v katerem je igrala Petoviona ključno strateško vlogo. Bolje bomo tudi razumeli vlogo Petovione v naslednjem obdobju, v 2. st., ko je postala eno najpomembnejših mest v regiji.
Mestna občina Ptuj, ki je sofinancer projekta, vidi v kontinuiranih raziskavah priložnost za nadgradnjo vsebin Arheološkega parka Poetovio in s tem posredno tudi za vsestranski razvoj mesta.
Ko je bil Ptuj še mlad, Kulturni fokus, Radio Slovenija, 1. program, 19. maj 2023.
Predstavitev novih arheoloških odkritij na Panorami in prenovljene ureditve Panorame v okviru Arheološkega parka Poetovio, 5. april 2023, Panorama na Ptuju.