Palinologija
Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Stran za študente in arheologe na terenu | Dolgoročne spremembe okolja (DSO) | Spletne povezave
Palinološke raziskave
Palinologi proučujemo fosilni cvetni prah (pelod), ki se je skozi tisočletja odlagal v jezerskih in močvirskih sedimentih, po čemer lahko sklepamo, kakšno je bilo nekdanje rastlinstvo. Rezultati raziskave nam povedo, kako se je, zaradi klimatskih nihanj in človekovega vpliva na okolje, spreminjalo rastlinstvo ter v kakšnem okolju so nekoč živeli ljudje in kako so ga preoblikovali.
Naše raziskovalno delo je izrazito multidisciplinarno in mednarodno vpeto. V sodelovanju z raziskovalci drugih ved proučujemo spremembe poznoglacialnega in holocenskega okolja, da bi bolje razumeli, kako in zakaj se (je) spreminja(la) nekdanja in današnja pokrajina. Največ palinoloških raziskav poteka na Ljubljanskem barju, v Julijskih Alpah in Beli krajini.
Sodelavki: Maja Andrič in Nina Caf
Ljubljansko barje
Ljubljansko barje je eno redkih območij v Evropi, kjer so se debele plasti ledenodobnih usedlin (sedimentov) odlagale zelo dolgo, več sto tisoč let. Hkrati mokra tla na Ljubljanskem barju nudijo idealne pogoje za proučevanje nekdanjega okolja tudi v mnogo mlajšem obdobju, v času koliščarjev. S pomočjo peloda v vrtinah in vzorcih z arheoloških najdišč lahko ugotovimo, kakšni gozdovi so nekoč uspevali v okolici Ljubljanskega barja, kako odprta je bila nekdanja krajina in kdaj so ljudje sekali in požigali gozd za potrebe poljedelstva in živinoreje.
Ob koncu zadnje ledene dobe so v okolici nekdanjega jezera na Ljubljanskem barju uspevali redki, pretežno borovo-brezovi gozdovi. Na začetku holocena pred približno 11.700 leti je klima postala toplejša in domnevno tudi vlažnejša. Borovo-brezovi gozdovi so se morali umakniti mešanemu listnatemu gozdu v katerem so prevladovali hrast, brest, lipa, jesen in leska. Zelo zgodaj se je uveljavila tudi bukev, ki se ji je pred dobrimi 9000 leti, verjetno zaradi vlažnejše klime, pridružila jelka. V obdobju pred 6750-6000 leti je klima verjetno postala nekoliko bolj suha, jezero plitvejše, bukev in jelka pa manj razširjeni. Temu je spet sledila razširitev bukve in jelke, kar povezujemo s hladnejšo in vlažnejšo klimo. Človekov vpliv na okolje je v 4. tisočletju pr. n. št., ko je bilo na Ljubljanskem barju veliko koliščarskih naselbin, postajal vse izrazitejši.
Koliščarji so se ukvarjali s poljedelstvom in živinorejo za kar so potrebovali odprte površine. Zaradi izsekavanja manjših površin gozda se je sestava pretežno bukovo-jelovih sestojev spreminjala v prid vrstam kot so leska, hrast in navadni gaber, ki za svoje uspevanje potrebujejo več svetlobe; hrast pa so uporabljali tudi za gradnjo kolišč. V plasteh arheoloških naselbin je bil poleg semen odkrit tudi pelod kulturnih rastlin (npr. žito, lan), ki so jih gojili.
Podatkov o razvoju vegetacije v zadnjih 4500 letih je malo, ker so bile v 18. in 19. stoletju zaradi rezanja in požiganja šote uničene mlajše plasti na velikem delu Ljubljanskega barja. Mlajši sediment se je ohranil le na redkih lokacijah, npr. v Podpeškem jezeru, na Malem placu in Jurčevem šotišču.
Izbrana literatura
Andrič M. 2020. Maharski prekop, Stare gmajne and Blatna Brezovica settlements and the vegetation of Ljubljansko barje (Slovenia) in the 4th millennium cal. BC, Documenta Praehistorica 47, 420−445.
Andrič M. 2020. Cvetni prah razkriva preteklost Ljubljanskega barja. SLO. Časi, kraji, ljudje, 30−35.
Andrič M., Tolar T., Toškan B. 2016. Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija, Ljubljana.
Golyeva A. in Andrič M. 2014. Palaeoecological reconstruction of wetlands and Eneolithic land use in Ljubljansko barje (Slovenia) based on biomorphic and pollen analysis, Catena 112, 38-47.
Andrič M. 2009. Holocenske paleoekološke in paleohidrološke razmere na Ljubljanskem barju – prispevek k diskusiji. / The Holocene palaeoecological and palaeohydrological conditions at Ljubljansko barje – a contribution to discussion. Arheološki vestnik 60: 317-331.
Andrič M., Kroflič B., Toman M. J., Ogrinc N., Dolenec T., Dobnikar M., Čermelj B. 2008. Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia), Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 270, 150-165.
Ljubljansko barje
Julijske Alpe
V zadnjih letih zelo intenzivne palinološke raziskave potekajo tudi na območju Julijskih Alp (Triglavska jezera, Blejsko in Bohinjsko jezero, mokrišče pri Srednji vasi ter visoko barje Šijec).
Raziskave ledenodobnega sedimenta Blejskega jezera so omogočile rekonstrukcijo klimatskih nihanj in sprememb rastlinstva v obdobju pred pribl. 20.000-10.000 leti, odkrili pa smo tudi mikroskopske plasti vulkanskega pepela, ki izvira iz Islandija in Italije.
Pred nekaj leti smo z mednarodno ekipo strokovnjakov v najgloblji del Bohinjskega jezera zavrtali več kot 12 m globoko vrtino, ki v zgornjih 4,5 m skriva kar 6600 let zgodovine geoloških procesov in človekovega vpliva na rastlinstvo. Klimatska nihanja so vplivala na sestavo sedimenta in rastlinstvo v okolici jezera. Med vlažnejšimi obdobji, ko voda v Bohinjsko jezero ni tekla le iz smeri Savice (tako kot danes), ampak tudi iz vzhodnega dela povodja, so nastajale plasti, bogatejše s flišnim materialom. Potresi (zelo močan je bil zaznan pred ca. 6600 leti) so v jezeru povzročili nastanek podvodnih plazov, ki omogočajo rekonstrukcijo potresne aktivnosti za zadnjih 6600 let. Do prvih sprememb gozdnih sestojev zaradi človeka je prišlo že v bronasti dobi, ko je zaradi paše začel upadati delež jelke. V železni dobi pred 2600 leti (600 pr. n. št.) se je človekov pritisk na okolje zelo okrepil: obsežno sekanje in požiganje gozda v okolici jezera je, ob vlažnejši klimi, sprožilo močno erozijo tal. V naslednjih stoletjih se je povodje stabiliziralo, vendar pa je človek močno vplival na vegetacijo, še zlasti v fužinarskem obdobju (1580-1880), ko je zaradi oglarjenja odstotek peloda bukve v jezerskem sedimentu upadel na le 0,7 %.
Visokogorje Julijskih Alp je palinološko dokaj neraziskano območje, kjer ni veliko znanega o vplivu človeka na krajino ter predvsem katere naravne vire so izkoriščali v preteklosti. Na območju jezera na Planini pri jezeru in jezera v Ledvicah sta bili izvrtani dve vrtini, kjer prva obsega pozni glacial in celotni holocen ter druga obsega zadnjih ca. 6000 let. S palinološkimi, geokemičnimi in mineraloškimi raziskavami ugotavljamo, kakšen je bil vpliv tako klimatskih sprememb kot človeka na visokogorje Julijskih Alp.
Izbrana literatura
Caf N., Sabatier P., Šmuc A., Ogrinc N., Dolenec M., Rapuc W., Potočnik D., von Grafenstein U., Andrič M. (v pripravi). Multi–proxy reconstruction of the Holocene vegetation and land use dynamics in the Julian Alps, Slovenia
Andrič M., Sabatier P., Rapuc W., Ogrinc N., Dolenec M., Arnaud F., von Grafenstein U., Šmuc A. 2020. 6600 years of human and climate impacts on lake-catchment and vegetation in the Julian Alps (Lake Bohinj, Slovenia). Quaternary Science Reviews 227.
Rapuc W., Sabatier P., Andrič M., Crouzet C., Arnaud F., Chapron E., Šmuc A., Develle A-L., Wilhelm B., Demory F., Reyss J-L., Régnier E., Daut G., von Grafenstein U. 2018. 6600 years of earthquake record in the Julian Alps (Lake Bohinj, Slovenia). Sedimentology 65, 2018, str. 1777-1799, doi: https://doi.org/10.1016/j.quascirev.2019.106043. [COBISS.SI-ID 1378398].
Lane, C., Andrič, M., Cullen V. L. in Blockley S. P. E. 2011. The occurrence of distal Icelandic and Italian tephra in the Lateglacial of Lake Bled, Slovenia. Quaternary Science Reviews 30, 1013–1018.
Andrič, M. in C. Lane 2011, Vulkanski pepel in pelod iz Blejskega jezera, Gea 21, okt. 2011, 10–11.
Andrič, M., J. Massaferro, U. Eicher, B. Ammann, M. C. Leuenberger, A. Martinčič, E. Marinova in A. Brancelj, 2009. A multi-proxy Late-glacial palaeoenvironmental record from Lake Bled, Slovenia, Hydrobiologia 631, 121-141.
Vzorčenje v Julijskih Alpah
Bela krajina
Človek je v zadnjih nekaj tisočletjih močno preoblikoval vegetacijo Bele krajine. Palinološka raziskava dveh majhnih močvirij (Mlaka pri Malem Nerajcu in mokrišče pri Gribljah) je pokazala, da je po koncu zadnje ledene dobe pred približno 10.000 leti v regiji uspeval mešan gozd (lipa, leska, hrast, breza, bor). Sestava vegetacije se je zelo spremenila pred 8900 leti, ko se je zaradi vlažnejše klime v manj kot sto letih razširil gost bukov gozd. Pred približno 7800 leti je količina bukve začela upadati in ni še popolnoma jasno, ali je za to spremembo rastlinstva kriva bolj suha klima ali človek. V naslednjih stoletjih se je gozd zarasel z lesko, hrastom in belim gabrom.
Vpliv prvih, neolitskih poljedelcev in živinorejcev na vegetacijo opažamo že pred dobrimi 6000 leti. Pred 5800 leti so ljudje pretežno gabrov gozd požgali, v vzorcih se pojavlja pelod žit in rastlin, značilnih za pašnike, polja in ruderalne površine (npr. ozkolistni trpotec, glavinec, pelin, metlikovke). V naslednjih stoletjih si je bukev opomogla, vendar pa so se obdobja bolj ali manj intenzivnega sekanja in požiganja gozda nadaljevala.Občasno je zaradi manjšega in kratkotrajnega odpiranja mozaične krajine celo narasla biotska raznovrstnost. V bronasti in železni dobi je narasel delež jelke, morda zaradi vlažnejše klime.
V srednjem veku (1000 n. št.) se je človekov pritisk na vegetacijo v okolici Mlake močno okrepil, izsekali so gozd in nastala je zelo odprta, današnji podobna krajina.
Človek je v zadnjih 6000 letih, od neolitika dalje, s sekanjem in požiganjem (bukovih) gozdov močno preoblikoval vegetacijo ter vplival na biotsko raznovrstnost in mozaičnost krajine. Bukovi (in jelovi) gozdovi so bili v preteklosti mnogo bolj razširjeni kot danes, ko poleg steljnikov, ki jih je vse manj, prevladujeta hrast in gaber.
Izbrana literatura
Šilc, U. in M. Andrič 2012. Dolgoročen vpliv človeka na biotsko raznovrstnost: Primerjava fitocenoloških in palinoloških rezultatov (Bela krajina) / Long-term impact of man on biodiversity. A comparison of phytocoenelogical and palynological results (Bela krajina), v: Andrič M. (ur.). Dolgoročne spremembe okolja, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 25, 55-61, Ljubljana.
Mason, P. in M. Andrič 2009. Neolithic/Eneolithic settlement patterns and Holocene environmental changes in Bela krajina (South-Eastern Slovenia). Documenta Praehistorica 36: 327-335.
Andrič, M. 2008. Pelod razkriva preteklost Bele krajine, Proteus 70 (9/10), maj-jun. 2008, 413-420.
Andrič, M. 2007. The Holocene Vegetation Development in Bela krajina (Slovenia) and the Impact of Fist Farmers on the Landscape, The Holocene 17(6), 2007,763-776.
Andrič, M. in K. J. Willis 2003. The Phytogeographical Regions of Slovenia: a Consequence of Natural Environmental Variation or Prehistoric Human Activity? Journal of Ecology 91: 807-821, 2003
Vzorčenje v Beli krajini
***