Identifikacija kamnolomov v rimski Panoniji

Namen projekta je omogočiti vpogled v lokalne kamnolome, ki predstavljajo prevladujočo obliko in organizacijo rimskih kamnolomov v celotnem rimskem imperiju. Ta organizacijska oblika omogoča vpogled v dinamiko kamnolomske industrije v rimskem obdobju (1.−4. stoletje) in ponuja edinstven pogled na gospodarske odnose med rimskimi mesti in njihovo neposredno okolico. Ugotavljanje delovanja mreže lokalnih kamnolomov in vzpostavljanje povezav s kamnitimi spomeniki omogoča razkritje lokalnih in regionalnih vzorcev proizvodnje in trgovine, kar je zelo pomembno za razumevanje rimskega gospodarstva, zlasti na regionalni in medregionalni ravni. Kljub znatnim izboljšavam metod, ki se uporabljajo pri arheometričnih provenienčnih študijah (zlasti za beli marmor), pa ni enostavno vzpostaviti povezave med kamnitimi spomeniki (artefakti) in določenim virom (kamnolomom). Pregled znanstvenega ozadja kaže, da je treba za vzpostavitev natančnejše povezave med kamnolomi in njihovimi izdelki rešiti dva glavna problema. Prvič, potrebna je učinkovitejša metoda za iskanje in dokumentiranje starih kamnolomov. Poznavanje najdišča in razpoložljivost njegovih diagnostičnih znakov za primerjavo sta ključna pogoja za primerjavo artefaktov z morebitnim kamnolomom. Druga težava je pomanjkanje znanstvene infrastrukture, ki bi omogočala takojšen pregled rezultatov geoloških analiz, opravljenih na spomenikih in identificiranih kamnolomih na enem mestu. Enake težave se pojavljajo pri provenienčnih študijah kamnitih spomenikov z območja nekdanje rimske province Panonije.

Cilja projekta sta
1. razviti metodološki pristop za lociranje potencialnih antičnih kamnolomov in
2. zagotoviti znanstveno infrastrukturo v obliki podatkovne zbirke (geodatoteka), ki lahko na enem mestu vsebuje lokacije antičnih kamnolomov in njihove diagnostične podatke.
Geodatoteka omogoča tudi iskanje in jasen pregled artefaktov, ki jih je mogoče povezati z določenim kamnolomom. Ta povezava lahko privede do podrobnejše slike o razširjenosti spomenikov iz določenih kamnolomov na celotnem območju študije.

Projekt torej temelji na dveh medsebojno povezanih delih:
1. uporaba podatkov LiDAR in prostorske analize za lociranje potencialnih območij kamnolomov
2. in uporabi litološke analize (makro- in mikrolitološkega opis) kamnitih spomenikov in vzorcev kamnitega materiala pridobljenega s površin potencialnih kamnolomov.

Rimska provinca Panonija. Temnejši del je področje raziskave.

Za razvoj metode smo izbrali območje današnje Dolenjske in Bele Krajine (Slovenija). Značilno za ta izbrano študijsko območje je, da tu prevladujejo predvsem manjša rimska naselja, ki so prostorsko odmaknjena in izolirana od glavnih komunikacijskih poti. Številne koncentracije kamnitih spomenikov v njihovi bližni kažejo uporabo apnenca in potrebo po odprtju kamnolomov. Zato menimo, da je tukaj mogoče prepoznati model organizacije pridobivanja kamna, ki je vezan na manjša naselja in ga bo mogoče aplicirati tudi na večji del prostora rimske province Panonije.

Projektna skupina

• Doc. dr. Edisa LOZIĆ (vodja projekta, raziskovalka v zgodnji fazi; ženska) je specialistka za GIS in zračni LiDAR, ki se ukvarja s krajinsko arheologijo. Njene organizacijske kompetence in vodstvene sposobnosti se kažejo z vodenjem delovnih sklopov v mednarodnem projektu (FWF Austrian Science Found grant številka I3992), v pilotnem projektu ERC (N6-0132), kot vodja partnerskega projekta v nagrajenem projektu CLAUSTRA INTERREG in s soorganizacijo znanstvenih konferenc.
  https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/51491
• doc. dr. Benjamin ŠTULAR (izkušen raziskovalec; moški; vse delovne skupine) specialist za GIS in zračni LiDAR, krajinsko arheologijo in vodja projekta.
  https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/20415
• Mateja BELAK (višja raziskovalna asistentka; ženska; WP 2.1), strokovnjakinja za podatkovne baze in znanstveno razširjanje (vključno z oblikovanjem spletnih strani).
  https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/6611
• Tilen PODOBNIK (raziskovalni asistent; moški; WP 2.3), strokovnjak za topografijo LiDAR (tj. arheološke raziskave s pomočjo LiDAR) in arheološka izkopavanja.
  https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/47016
• dr. Snežana TECCO-HVALA (izkušena raziskovalka; ženska; svetovalka v okviru WP 3), specialistka za prazgodovinsko arheologijo in prazgodovinsko krajinsko arheologijo z izkušnjami na področju arheološkega LiDAR.
  https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/5942
• doc. dr. Jana HORVAT (izkušena raziskovalka; ženska; svetovalka WP 3), svetovalka, specialistka za arheologijo rimskega obdobja in krajinsko arheologijo z izkušnjami na področju arheološkega LiDAR.
  https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/researcher/6287