Colonia Ulpia Traiana Poetovio - nastanek in razvoj mesta

Izhodišče projekta

Colonia Ulpia Traiana Poetovio - Petoviona, ki je nastala na prostoru današnjega Ptuja, je bila eno najpomembnejših rimskih mest na območju srednjega Podonavja.

Zadnje veliko nedotaknjeno območje Petovione predstavlja grič Panorama. Z manjšimi izkopavanji v prvi polovici 20. st. so bili tu odkriti zanimivi arheološki ostanki: stavbe z več prostori (1911), terme (1913) in vodovod (1950). Med številnimi votivnimi spomeniki prevladujejo posvetila Jupitru. Izstopajo tudi posvetila nutricam, ki nakazujejo obstoj njihovega svetišča.

Mestna občina Ptuj, ki želi na Panorami urediti arheološki park, je v letu 2015 naročila obsežne arheološke geofizikalne raziskave (Mušič 2015). Rezultati so razkrili urbanistično zasnovo s potekom ulic in pravokotnimi stavbnimi parcelami ter pokazali velik potencial za rešitev številnih temeljnih vprašanj povezanih z nastankom mesta, njegovim razvojem in pomenom v regiji ter ne nazadnje zatonom v pozni antiki.

Po množici prostorsko omejenih arheoloških zaščitnih raziskav, ki so skoraj izključni vir podatkov od sredine 20. st. dalje, imamo v okviru aplikativnega projekta prvič priložnost, da z načrtno zastavljenimi vprašanji celovito in moderno raziščemo večje območje v središču Petovione.

Sl. 1: Pogled na Panoramo z Gradu (http://www.ptuj.si/park_panorama).

CILJI RAZISKAVE

Osnovni cilj raziskave je izkoristiti arheološki potencial Panorame za pridobitev podatkov o nastanku mesta, o njegovem razvoju in koncu. V okviru projekta smo si zastavili tri sklope ciljev (1–3).

1. Panorama

Podlaga za raziskavo je načrt gradbenih ostankov, pridobljen z interpretacijo rezultatov geofizikalnih pregledov (Mušič 2015). Za reševanje posameznih vprašanj, vezanih na tematske sklope Urbani raster, Ustanovitev mesta, Vloga vojske in obramba mesta, Svetišča, Zgodnjekrščanska cerkev, Zaton mesta in Vsakdanje življenje, uporabljamo dve skupini raziskav: geofizikalne raziskave in arheološka sondiranja. Tako z najboljšo kombinacijo različnih metod (nedestruktivnih pregledov in arheoloških sondiranj) dobimo zelo dober vpogled v razvoj naselbine.

a. Geofizikalne raziskave:

Geofizikalne raziskave so uporabljene za dopolnitev slike urbanega rastra. Posebej nas zanima definiranje najstarejših gradenj v mestu, potek morebitnega obzidja, identifikacija svetišč in zgodnjekrščanske cerkve, boljša slika domnevnega termalnega kompleksa ter odkrivanje najmlajših gradbenih struktur. Na problematičnih območjih (slabše ohranjeni zidovi, večje globine) potekajo dopolnilne geofizikalne raziskave z uporabo različnih neodvisnih metod (npr. georadarski profili, upornostna tomografija, magnetna metoda).

b. Sondiranja:

Tesna povezava med geofizikalnimi in arheološkimi raziskavami omogoča skrajno racionalno izvedbo sondiranj. Osredotočamo se bomo na bistvena vprašanja: natančna kronologija naselbine, posameznih objektov in gradbenih faz, nadalje funkcija objektov ter gradbene značilnosti objektov.

Sonde so različnih globin in velikosti, predvidoma med 2x4 m do 10x10 m. Poleg dokumentiranja struktur (standardna terenska dokumentacija, posnetki 3D, skeniranje) in zbiranja običajnih arheoloških artefaktov smo posebej pozorni tudi na arheobotanične in arheozoološke podatke.

Prioritetna vprašanja rešujemo na naslednjih območjih (glej sliko):

• stavbe na osrednjem delu Panorame – slika 2: št. 2–3;
• obzidje – slika 2: št. 1;
• domnevno svetišče na vrhu Panorame – slika 2: št. 6;
• zgodnjekrščanska cerkev – slika 2: št. 4;
• zaključek vodovoda – slika 2: št. 5.

Slika 2: Panorama na Ptuju. Zidovi rimskega mesta na osnovi georadarske slike (Horvat, Dolenc Vičič, Mušič 2018). Označena so območja predvidenih natančnejših terenskih raziskav (sondiranj): 1 – domnevno obzidje, 2 – najstarejša gradbena faza, trgovski oz. obrtniški objekt, 3 – terme ali domus, 4 – zgodnjekrščanska cerkev, 5 – domnevni zaključek vodovoda, 6 – domnevno svetišče.

2. Poselitev Petovione:

Za območja Panorame, Vičave, srednjeveškega mesta in Grajskega griča povezujemo arheološke topografske podatke različne kakovosti (naključne najdbe, zaščitna izkopavanja, stara in moderna arheološka raziskovanja, geofizikalni pregledi), jih umeščamo v prostor in čas ter jih predstavljamo v obliki kataloga in na preglednih ter podrobnih geografskih kartah. Katalog najdišč spremljata študija razvoja rimske naselbine na levem bregu Drave in širši pogled na celotno Petoviono.

3. Vloga Petovione v mreži mest širše regije:

Po velikosti, urbanistični strukturi, gospodarski moči in z osrednjimi uradi ilirske carine Petoviona izstopa med okoliškimi mesti. Urbanistično zasnovo in arhitekturo Petovione soočamo z ostanki v drugih mestih v osrednjem Podonavju, pri čemer nas posebej zanima primerjava z velikimi mesti s posebnimi nadregionalnimi funkcijami.

PROJEKTNA SKUPINA

Jana Horvat, vodja projekta
Andreja Dolenc Vičič
Marjeta Šašel Kos
Anja Ragolič
Zvezdana Modrijan
Borut Toškan
Tjaša Tolar
Branko Mušič, zunanji sodelavec