Palinologija: Stran za študente in arheologe na terenu | Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Spletne povezave | DSO

Raziskovalna dejavnost: Čičarija in Čepićko polje (Hrvaška)

Sredozemska pokrajina s svojo lepoto in bogato kulturno dediščino vabi k raziskovanju nekdanjega okolja in človekovega vpliva na rastlinstvo, žal pa je najdišč primernih za palinološke raziskave zelo malo. Zaradi suhe klime močvirij in jezer ob obali skoraj ni, še večje pomanjkanje mokrišč pa je na kraškem terenu na apnenčasto-dolomitni geološki podlagi. V Istri smo dozdaj uspeli analizirati pelodni zapis na dveh najdiščih: Prapoče ležijo v severni, Čepićko polje pa v vzhodni Istri.

Prapoče

Palinološko vrtino smo zvrtali južno od vasi Prapoče, na flišni geološki podlagi. V spodnjem delu vrtine (200–170 cm), ki pokriva dogajanje pred ca. 9500–6500 leti, je pelod le slabo ohranjen, domnevamo lahko da so bili v okolici Prapoč prisotni bor, hrast, lipa in leska. Palinološki zapis v mlajšem delu vrtine je dobro ohranjen in kaže, da je v okolici Prapoč pred ca. 6500–4000 leti uspeval razmeroma odprt, mešan gozd (lipa, hrast, bukev, jelka, navadni gaber, črni gaber in leska), močno so prisotni tudi znaki človekove aktivnosti (poljedelstvo, živinoreja). V drugem tisočletju pr. n. št. se je človekov pritisk na okolje okrepil in današnji podobna pokrajina se je izoblikovala že v pozni bronasti dobi (Andrič in Willis 2003, Andrič 2004, Andrič 2006).

Čepićko polje

Čepićko polje je bilo do leta 1932, ko so ga umetno izsušili za potrebe poljedelstva, prekrito z jezerom. Cilj sedimentološke in palinološke raziskave na testni vrtini (17 m), ki je bila zvrtana na vzhodnem delu polja, je bil ugotoviti, kakšno je bilo holocensko okolje nekdanjih prebivalcev Čepićkega polja in njihov vpliv na rastlinstvo.

Cvetni prah se ni ohranil v vseh delih vrtine. Zaradi agromelioracije je pelod propadel v zgornjih nekaj metrih vrtine, pa tudi globlje nekaterih obdobij s sušnejšimi hidrološkimi razmerami ni preživel. Pred ca. 7000 leti je bilo okolje Čepićkega polja zamočvirjeno, v okolici so rasli pretežno bukovi gozdovi, prisoten pa je še pelod hrasta, leske in jelke. Na pelodnem diagramu (Balbo et al. 2006) lahko vidimo, da je delež bukve in ostalih dreves upadal, prva pelodna zrna žitaric pa se skupaj s povečano koncentracijo mikroskopskega oglja pojavijo pred ca. 6200 leti, kar lahko povežemo s številnimi neolitskimi arheološkimi najdišči v okolici. V bronasti in železni dobi so se poljedelske aktivnosti okrepile, kar sovpada s povečanjem števila odkritih arheoloških najdišč. Zaradi intenzivnejšega izsekavanja gozda je pokrajina postala bolj odprta, v zadnjih 4000 letih pa se je povečala tudi hitrost sedimentacije. Do erozije tal je verjetno prišlo zaradi človekovih aktivnosti (izsekavanje gozda) in vlažnejše klime (Balbo et al. 2006).

Literatura

Andrič, M. in K. J. Willis. 2003. . The phytogeographical regions of Slovenia: a consequence of natural environmental variation or prehistoric human activity? Journal of Ecology 91: 807-821

Andrič, M. 2004. Paleookolje v Sloveniji in severnem delu hrvaške Istre v pozni prazgodovini. The vegetation of Slovenia and northern Istria in late prehistory. Arheološki vestnik 55: 509-525

Andrič, M. 2006. Prapoče pollen core and Holocene vegetation change in northern Istria. Peludna jezgra iz Prapoča i promjene vegetacije za holocena u sjevernoj Istri. Strani 31-62 v P. T. Miracle in S. Forenbaher (ur.). Prehistoric herders of northern Istria. The archaeology of Pupićina cave, Volume 1., Pretpovijesni stočari sjeverne Istre. Arheologija Pupićine peći, 1. svezak. Monografije i katalozi 14, Pula: Arheološki muzej Istre

Balbo A. L., M. Andrič, J. Rubinić, A. Moscariello in Miracle P. T. 2006. Palaeoenvironmental and archaeological implications of a sediment core from Polje Čepić, Istria, Croatia. Geologia Croatica 59(2), 109-124

Bela krajina | Ljubljansko barje | Arheološka najdišča v Ljubljani | Julijske Alpe | Solčavsko | Dinaridi | Tatarli Höyük (Turčija)

Na vrh