Raziskovalna dejavnost: Julijske Alpe
Palinologija: Stran za študente in arheologe na terenu | Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Spletne povezave | DSO
Raziskovalna dejavnost: Julijske Alpe
V območju Julijskih Alp preučujemo paleoekološka najdišča v alpskih dolinah (Blejsko in Bohinjsko jezero) ter na planotah pod gozdno mejo (Pokljuka). V zadnjih letih je bila opravljena paleoekološka raziskava poznoglacialnega sedimenta iz Blejskega jezera (npr. Andrič et al. 2009; Lane et al. 2011, Andrič in Lane 2011), pedološka in palinološka analiza profila tal s planine Klek (Andrič et al. 2011) ter pelodna analiza šote z visokega barja Šijec (npr. Goslar et al. 2005; Sjögren et al. 2007; Andrič et al. 2010).
Blejsko jezero
V 5 m globoki vrtini v zalivu pod Vilo Bled smo odkrili pelod, ki se je v Blejskem jezeru odlagal ob koncu zadnje ledene dobe (Andrič et al. 2009). Pred približno 14800 leti, ko je klima začela postajati toplejša, je v okolici Blejskega jezera rasel odprt, mešan gozd (bor, breza, macesen), v katerem so se ob nadaljnji otoplitvi pred ca. 13800 leti razširili listavci (hrast, lipa, brest) in smreka. Voda Blejskega jezera je bila topla in bogata s kisikom. V mlajšem driasu (pred ca. 12600-11500 leti) je sledila klimatska ohladitev in suša: pokrajina je postala bolj odprta, gladina Blejskega jezera se je znižala, požari so bili pogostejši. V vrtini so bile odkrite tudi tri plasti mikroskopskega vulkanskega pepela, ki izvirajo iz vulkanskih centrov na Islandiji in v Italiji (Lane et al. 2011). S holocensko otoplitvijo pred približno 11500 leti so se močno razširili gozdovi, gladina Blejskega jezera pa se je spet dvignila.
V vrtini manjka sediment, mlajši od ca. 9300 let. Upamo, da je zapis okoljskega dogajanja v holocenu še ohranjen v najglobljem, osrednjem delu Blejskega jezera, kjer načrtujemo nove raziskave (projekt ISOMEX).
Šijec
Na visokem barju Šijec smo opravili podrobno analizo razvoja rastlinstva v zadnjih nekaj stoletjih (Andrič et al. 2010). Pelodna analiza 80 cm globokega šotnega profila je razkrila, da je v 15. stoletju n. št. v okolici visokega barja Šijec uspeval mešan gozd (bukev, jelka, smreka, hrast), vidni pa so tudi sledovi poljedelstva in živinoreje. Do začetka 19. stoletja n. št. je pokrajina postala mnogo bolj odprta, z izrazitimi vplivi kmetijstva na rastlinstvo in pokrajino. Sestava gozda se je spremenila zaradi intenzivne paše in metalurgije (sekanje gozda in kuhanje oglja), bukev in jelka sta močno upadli. V drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja si je gozd deloma opomogel, toda kmetijske aktivnosti so se še nadaljevale in okrepile, kar je, skupaj z gozdarsko politiko, pospešilo uveljavitev smreke. Upad agrarnega gospodarstva po letu 1945 je na pelodnem diagramu lepo viden, enako obnova gozda in upad paše v 70-ih letih (kot posledica prepovedi gozdne paše iz leta 1958). Danes gozd prekriva preko 70% vseh površina in ta odstotek še narašča.
Januarja 2012 smo na visokem barju Šijec zvrtali novo, 7 m globoko vrtino na kateri trenutno potekajo palinološke raziskave razvoja rastlinstva v zadnjih 15000 letih.
Klek
Planina Klek sodi med najstarejša pašna območja na Pokljuki, v regiji pa so bila najdena tudi rimska, poznoantična in zgodnjesrednjeveška arheološka najdišča. Ker na planini ni mokrišč, primernih za pelodno analizo, smo testno analizirali pelodni zapis v pedološkem profilu (Andrič et al. 2011). Ugotovili smo, da se prvi sledovi človekovih aktivnosti (travniki, pašniki, ruderalna območja) pojavijo razmeroma zgodaj (po ca. 4000 pr. n. št., pelod žitaric pa nekoliko kasneje, med ca. 4800 in 500 pr. n. št.), človekove aktivnosti pa so pomembno vplivale na rastlinstvo in erozijo tal. Zato se nam postavlja vprašanje, kaj so ljudje delali na tako veliki nadmorski višini (1550 m) pred tisočletji in kakšen je bil njihov vpliv na rastlinstvo in pokrajino? Na to vprašanje bodo odgovorile nadaljnje arheološke in podrobnejše palinološke raziskave na za to primernejših paleoekoloških najdiščih v regiji.
Literatura
Goslar, T., W. O. van der Knaap, S. Hicks, M. Andrič, J. Czernik, E. Goslar, S. Räsänen in H. Hyötylä. 2005. Radiocarbon dating of modern peat profiles: Pre- and post-bomb 14C variations in the construction of age-depth models. Radiocarbon 47(1): 115-134.
Sjögren P., W. O. van der Knaap, J. F. N. Leeuwen, M. Andrič in A. Grünig. 2007. The occurrence of an upper decomposed peat layer, or ˝kultureller Trockenhorizont˝, in the Alps and Jura Mountains. Mires and Peat 2: 1–14
Andrič, M., J. Massaferro, U. Eicher, B. Ammann, M. C. Leuenberger, A. Martinčič, E. Marinova in A. Brancelj, 2009. A multi-proxy Late-glacial palaeoenvironmental record from Lake Bled, Slovenia, Hydrobiologia 631: 121–141.
Andrič, M., A. Martinčič, B. Štular, F. Petek, in T. Goslar. 2010. Land-use changes in the Alps (Slovenia) in the fifteenth, nineteenth and twentieth centuries AD: A comparative study of the pollen record and historical data. The Holocene 20(7): 1023–1037. Lane, C., M. Andrič, V. L. Cullen in S. P. E. Blockley 2011. The occurrence of distal Icelandic and Italian tephra in the Lateglacial of Lake Bled, Slovenia. Quaternary Science Reviews 30, 1013–1018.
Andrič, M., N. Jaecks Vidic, M. Ogrin in J. Horvat 2011. Paleoekološki podatki o človekovem vplivu ob gozdni meji na planini Klek v Julijskih Alpah, Arheološki vestnik 62, 375–392.
Andrič, M. 2011. Poznoglacialna vegetacija v okolici Blejskega jezera in Gribelj (Bela krajina): primerjava v zadnjem stadialu poledenele in nepoledenele pokrajine = Lateglacial vegetation at Lake Bled and Griblje Marsh (Slovenia): a comparison of (in last glacial maximum) glaciated and non-glaciated landscapes. V: Toškan, B. (ur.). Drobci ledenodobnega okolja. Zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka / Fragments of Ice Age environments. Poceedings in honour of Ivan Turk's jubilee, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 21. Ljubljana: Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 235–249.
Andrič, M. in C. Lane 2011, Vulkanski pepel in pelod iz Blejskega jezera, Gea 21, okt. 2011, 10–11.
Bela krajina | Ljubljansko barje | Arheološka najdišča v Ljubljani | Solčavsko | Dinaridi | Čičarija in Čepićko polje (Hrvaška) | Tatarli Höyük (Turčija)