Skip to main content

Raziskovalna dejavnost: Dinaridi

Palinologija: Stran za študente in arheologe na terenu | Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Spletne povezave | DSO

Raziskovalna dejavnost: Dinaridi

Cerkniško jezero

Dinaridi so bili -nekoč in danes- ena najbolj pogozdenih pokrajin Slovenije. Na začetku holocena so v širši okolici Cerkinškega jezera rasli pretežno listnati gozdovi (hrast, leska in lipa), prisotna je bila tudi smreka. Bukev in jelka sta se uveljavili že zelo kmalu in sta bili, vsaj zadnjih 8500 let, prevladujoči drevesni vrsti. Človekov vpliv na okolje (sekanje in požiganja gozda) je na pelodnem diagramu viden zadnjih ca. 5500 let, močno pa se je okrepil pred približno 2200 leti, ko je; v rimskem obdobju; nastala današnji podobna pokrajina (Andrič in Willis 2003; Andrič 2004).

Palinološko vrtanje na Cerkniškem jezeru je bilo opravljeno v južnem delu jezera, v bližini vasi Gornje Jezero, kjer je bila hitrost odlaganja holocenskega sedimenta počasna. V prihodnosti bi želeli podobno vrtanje opraviti še na drugih delih Cerkniškega jezera, kar bi nam omogočilo pridobitev daljše holocenske sekvence in podrobnejšo analizo sprememb razvoja vegetacije.

Poleg raziskav na Cerkniškem jezeru pa se nam ob sodelovanju z raziskovalci, ki se ukvarjajo s preučevanjem gozdov, porajajo sledeča raziskovalna vprašanja: Kakšen je bil razvoj gozda v drugih delih Dinaridov, kjer je bilo človekovega vpliva na sestavo gozda domnevno manj? Kakšna je 'naravna' sestava gozda, kaj vpliva na razmerje med količino bukve in jelke? Kakšen je (bil) vpliv rastlinojede divjadi na rastlinstvo?

Literatura

Andrič, M. in K. J. Willis. 2003. The phytogeographical regions of Slovenia: a consequence of natural environmental variation or prehistoric human activity? Journal of Ecology 91: 807-821

Andrič, M. 2004. Paleookolje v Sloveniji in severnem delu hrvaške Istre v pozni prazgodovini. The vegetation of Slovenia and northern Istria in late prehistory. Arheološki vestnik 55: 509-525

Bela krajina | Ljubljansko barje | Arheološka najdišča v Ljubljani | Julijske Alpe | Solčavsko | Čičarija in Čepićko polje (Hrvaška) | Tatarli Höyük (Turčija)

Na vrh