Skip to main content

Raziskovalna dejavnost: Bela krajina

Palinologija: Stran za študente in arheologe na terenu | Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Spletne povezave | DSO

Raziskovalna dejavnost: Bela krajina

Čeprav so neolitski prebivalci Evrope izsekavali in požigali le manjše površine gozda, je bil vpliv prvih poljedelskih in živinorejskih skupnosti na rastlinstvo zelo močan. V Beli krajini je bila opravljena podrobna palinološka raziskava dveh manjših močvirij (Andrič 2007), ki ležita v neposredni bližini neolitskih arheoloških naselbin. Raziskava je pokazala, da je bil človekov vpliv na okolje v Beli krajini pomemben skozi celoten Holocen, še zlasti zadnjih 6000 let, ko so nastala prva polja, travniki in pašniki. Zaradi stalnega sekanja gozda in požiganja pokrajine se je spremenila sestava gozda (upad bukve), povečala se je biotska raznovrstnost in raznolikost pokrajine, nastala je današnja mozaična krajina.

Močvirje Mlaka pri Velikem Nerajcu leži v bližini izvira reke Lahinje in arheološkega najdišča Pusti Gradac. Takšna majhna močvirja so zelo primerna za preučevanje razvoja vegetacije v neposredni okolici paleoekološkega najdišča in zelo občutljivo beležijo vsako manjšo spremembo rastlinstva.

Današnje rastlinstvo Bele krajine je bistveno drugačno od nekdanjega. V zadnji ledeni dobi Bela krajina ni bila poledenela in v okolici vasi Griblje je poleg bora, breze in hrasta, raslo tudi veliko lipe (Andrič 2011). Pred približno 8000 leti je v Beli krajini uspevalo tudi precej več bukve (in v nekaterih obdobjih holocena tudi jelke) kot danes. Ta podatek seveda odpira provokativno vprašanje kako, po tisočletjih človekovega vpliva na okolje, sploh še vemo, kaj je 'potencialna naravna vegetacija' v regiji in kakšno rastlinstvo se bo pojavilo ob zmanjšanem človekovem vplivu na okolje (in napovedanih klimatskih spremembah) v prihodnosti?

Bela krajina ima zelo bogato naravno (mokrišča, steljniki) in kulturno (arheološko in etnografsko) dediščino. Raziskovanje v tako zanimivem okolju kot je Krajinski Park Lahinja je zato prav poseben privilegij. S poznavanjem zgodovine razvoja rastlinstva lahko bolje razumemo zakaj in kako se spreminja nekdanja, današnja in bodoča pokrajina. Upamo, da bomo z raziskavami dolgoročnih okoljskih procesov v Beli krajini lahko nadaljevali tudi v prihodnosti in s svojim znanjem pomagali pri upravljanju naravne in kulturne dediščine in razvoju v regiji.

Literatura

Andrič, M. in K. J. Willis 2003. The Phytogeographical Regions of Slovenia: a Consequence of Natural Environmental Variation or Prehistoric Human Activity? Journal of Ecology 91: 807-821, 2003

Andrič, M. 2007. The Holocene Vegetation Development in Bela krajina (Slovenia) and the Impact of Fist Farmers on the Landscape, The Holocene 17(6), 2007,763-776

Andrič, M. 2007. Why were the Neolithic landscapes of Bela krajina and Ljubljana Marshes regions of Slovenia so dissimilar? Documenta Praehistorica 34: 177-189.

Andrič, M. 2008. Pelod razkriva preteklost Bele krajine, Proteus 70 (9/10), maj-jun. 2008, 413-420.

Mason, P. in M. Andrič 2009. Neolithic/Eneolithic settlement patterns and Holocene environmental changes in Bela krajina (South-Eastern Slovenia). Documenta Praehistorica 36: 327-335.

Andrič, M. 2011. Poznoglacialna vegetacija v okolici Blejskega jezera in Gribelj (Bela krajina): primerjava v zadnjem stadialu poledenele in nepoledenele pokrajine = Lateglacial vegetation at Lake Bled and Griblje Marsh (Slovenia): a comparison of (in last glacial maximum) glaciated and non-glaciated landscapes. Strani 235-249 v: Toškan B. (ur.). Drobci ledenodobnega okolja : zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka : proceedings in honour of Ivan Turk's jubilee, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 21. Ljubljana.

Šilc, U. in M. Andrič 2012 (v tisku). Dolgoročen vpliv človeka na biotsko raznovrstnost: Primerjava fitocenoloških in palinoloških rezultatov (Bela krajina), v: Andrič M. (ur.). Dolgoročne spremembe okolja, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 25, Ljubljana.

Ljubljansko barje | Arheološka najdišča v Ljubljani | Julijske Alpe | Solčavsko | Dinaridi | Čičarija in Čepićko polje (Hrvaška) | Tatarli Höyük (Turčija)

Na vrh