Raziskovalna dejavnost: Ljubljansko barje
Palinologija: Stran za študente in arheologe na terenu | Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Spletne povezave | DSO
Raziskovalna dejavnost: Ljubljansko barje
Ljubljansko barje je paleoekološko in arheološko najbolje raziskana regija Slovenije. Zaradi visokega nivoja talne vode je pelod v kulturnih plasteh večine arheoloških najdišč dobro ohranjen, še zlasti dobro pa se je ohranil v karbonatnih plasteh pod njimi. Na Ljubljanskem barju izvajamo pelodne analize vrtin in vzorcev z arheoloških najdišč.
Palinološke raziskave na koliščarskih naselbinah
Cvetni prah, ki se je nabiral v plasteh koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju, nam daje informacije o rastlinstvu, ki je raslo v okolici naselbine. V okoliških gozdovih so uspevali hrast (ki so ga uporabljali za gradnjo kolišč), bukev, jelka, beli gaber, smreka. Jelša je rasla na vlažnejših področjih, medtem ko visok delež peloda leske kaže na odprtost pokrajine zaradi človekovega vpliva na okolje. V koliščarskih naselbinah najdemo tudi pelod kulturnih rastlin, ki jih je gojil in na najdišče prinašal človek: prisotne so žitarice, lan, pelod plevelov (npr. metlikovk in pelina) ter ozkolistnega trpotca, ki je značilen za pašnike. Tako palinologi, v sodelovanju z ostalimi – arheološkimi, arheobotaničnimi in arheozoološkimi – raziskavami na arheološkem najdišču, lahko pomagamo pri rekonstrukciji nekdanjega okolja in načina življenja prebivalcev Ljubljanskega barja.
Literatura
Andrič, M., J. Turk in A. Velušček. 2005. Palynological and sedimentological research on Ljubljansko barje (Slovenia). Resnikov prekop site – preliminary results. Strani 219-220 v P. Della Casa in M. Trachsel (ur.). WES '04. Wetland Economies and Societies. Proceedings of the international conference Zurich, 10-13 March 2004, Collectio archaeologica 3, Zürich: Schweizerisches Landesmuseum Zürich Bundesamt für Kultur, Chronos Verlag.
Andrič, M. 2006. Ali lahko analiza pelodnega zapisa v kulturni plasti arheološkega najdišča pove, kakšna vegetacija je rasla v okolici? Primer: Resnikov prekop. Does pollen record in archaeological ‘cultural layer’ tell us what vegetation was growing around the settlement? Case study: ‘Resnikov prekop’. Strani 103-113 v A. Velušček (ur). Resnikov prekop, najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju, Resnikov prekop, the oldest Pile-Dwelling Settlement in the Ljubljansko barje. Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 10.
Rezultati palinoloških raziskav na arheoloških najdiščih Stare gmajne, Blatna Brezovica in Maharski prekop bodo objavljeni v znanstveni monografiji (izid predviden leta 2013).
Palinološke vrtine
Analiza peloda, ki se je ohranil v jezerskih in močvirskih sedimentih Ljubljanskega barja, nam razkriva, kakšen je bil razvoj rastlinstva skozi daljša časovna obdobja, na osnovi česar lahko bolje razumemo dolgoročne okoljske procese. Ob koncu zadnje ledene dobe pred ca. 15000 do 11500 leti so v okolici Ljubljanskega barja rasli redki, borovo-brezovi gozdovi, prisoten pa je tudi pelod nekoliko bolj toploljubnih listavcev. Na prehodu poznega glaciala v holocen, ko je klima postala toplejša in vlažnejša, se je uveljavil listnat gozd, v katerem so prevladovali hrast, brest, lipa in jesen, za kratek čas se je uveljavila tudi leska. Lesko je zelo hitro izpodrinila bukev, pred približno 9000 leti pa je začela naraščati tudi količina jelke.
Naslednja večja sprememba rastlinstva na Ljubljanskem barju se je zgodila med 6750 in 6000 leti pred sedanjostjo, ko sta bukev in jelka upadli, narasel pa je delež peloda hrasta, jelše in leske. Vseh vzrokov za upad bukovo-jelovih gozdov še ne poznamo, domnevamo pa, da so spremembe v sestavi gozda lahko posledica klimatskih nihanj in/ali hidroloških sprememb v bazenu (bolj suha klima in nižji nivo vode), čeprav vpliva prvih koliščarskih naselbin na rastlinstvo ne moremo povsem izključiti. Pred 6000 leti sta se bukev in jelke zopet razširili, vse bolj očitni pa so tudi vplivi poljedelskih in živinorejskih koliščarskih naselbin na pokrajino. O razvoju rastlinstva v zadnjih 4500 letih vemo le malo: na večjem delu Ljubljanskega barja so bile mlajše plasti šote namreč uničene zaradi rezanja in požiganja šote v 18. in 19. stoletju (Andrič et al. 2008).
Pri raziskovalnem delu na Ljubljanskem barju veliko pozornost posvečamo tudi interdisciplinarnim raziskavam, ki potekajo v sodelovanju s partnerji iz drugih raziskovalnih institucij. V jezerskih in močvirskih sedimentih se poleg peloda lahko ohranijo tudi ostanki diatomej, ki skupaj z geokemičnim zapisom, pomagajo pri rekonstrukciji nekdanjih hidroloških razmer. Interdisciplinarna raziskava vrtine 'na mahu' (Andrič et al. 2008) je pokazala, da je bilo v poznem glacialu Ljubljansko barje verjetno prekrito z globokim, oligotrofnim jezerom, v katerega je dotekalo kar precej kopenskega materiala, domnevno zaradi erozije tal ob hladni klimi in razmeroma odprti vegetaciji. Na prehodu poznega glaciala v holocen je količina hranilnih snovi v bazenu narasla, jezero pa je postalo plitvejše. Pokrajina se je stabilizirala zaradi gostejše vegetacije (bukovo-jelovi gozdovi). Med 6750 in 6000 leti pred sedanjostjo, ko je v okoliških gozdovih raslo manj bukve in jelke, so se vrnile oligotrofne razmere, povečala sta se dotok kopenskih snovi in pretočnost, kar morda lahko povežemo z znižanjem nivoja vode v bazenu, kar bi lahko bilo posledica bolj suhe klime. Pred 6000 leti so se vlažnejše evtrofne razmere vrnile in pred okrog 5200 leti je 'na mahu' začela rasti šota.
Mali plac je eno redkih najdišč na Ljubljanskem barju kjer rezanja in požiganja šote v 18. in 19. stoletju ni bilo in se je zato ohranil pelodni zapis zadnjih 4500 let.
Literatura
Andrič, M. 2007. Why were the Neolithic landscapes of Bela krajina and Ljubljana Marshes regions of Slovenia so dissimilar? Documenta Praehistorica 34: 177-189.
Andrič, M., B. Kroflič, M. J. Toman, N. Ogrinc, T. Dolenec, M. Dobnikar, B. Čermelj, 2008. Late Quaternary vegetation and hydrological change at Ljubljansko barje (Slovenia), Palaeogeography, Palaeoclimatology, Palaeoecology 270, 150-165.
Andrič, M. 2009. Klimatske spremembe in barjansko rastlinstvo koncem pleistocena in v holocenu, Strani 20-23 v: P. Turk, J. Istenič, T. Knific and T. Nabergoj (ur.), Ljubljanica – kulturna dediščina reke, Ljubljana, Narodni muzej Slovenije.
Andrič, M. 2009. Holocenske paleoekološke in paleohidrološke razmere na Ljubljanskem barju – prispevek k diskusiji. The Holocene palaeoecological and palaeohydrological conditions at Ljubljansko barje – a contribution to discussion. Arheološki vestnik 60: 317-331.
Vrhnika (Dolge njive)
Na Vrhniki sem opravila analizo peloda v aluvialnem sedimentu, ki se je odlagal na desnem bregu Ljubljanice še pred izgradnjo rimskega naselja Dolge njive, do katere je prišlo v tretji četrtini 1. st. pr. n. št.
Literatura
Rezultati pelodne analize z Vrhnike bodo objavljeni predvidoma v reviji Arheološki vestnik 64 (2013).
Bela krajina | Arheološka najdišča v Ljubljani | Julijske Alpe | Solčavsko | Dinaridi | Čičarija in Čepićko polje (Hrvaška) | Tatarli Höyük (Turčija)