Raziskovalna dejavnost: Arheološka najdišča v Ljubljani

Palinologija: Stran za študente in arheologe na terenu | Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Spletne povezave | DSO

Raziskovalna dejavnost: Arheološka najdišča v Ljubljani

O razvoju rastlinstva na območju današnje Ljubljane vemo zelo malo. Močvirski sediment, ki bi bil primeren za pelodne analize, je v tem suhem, pretežno urbanem okolju zelo redek, paleoekološki zapis je pogosto fragmentiran, pa tudi sistematične palinološke raziskave niso bile vedno sestavni del arheoloških izkopavanj. V zadnjih nekaj letih se stanje raziskanosti bistveno izboljšuje. Na območju Ljubljane so bila izvedena številna arheološka izkopavanja, ki so razkrila, da tudi na suhih arheoloških terenih lahko najdemo posamezne kontekste (jarki, vodne kotanje ali aluvialni sediment pod arheološko kulturno plastjo), ki so primerni za palinološko raziskavo. Ti konteksti sicer pokrivajo le krajša časovna obdobja, vendar pa bomo s primerjavo posamičnih (kratkotrajnih) palinoloških zapisov, lahko sestavili celoten mozaik in rekonstruirali razvoj vegetacije skozi daljše časovno obdobje.

NUK 2 – rimskodobno, 1. stol. n. št.
Tribuna – mlajša železna doba in rimskodobno?
Prule – mlajša železna doba in rimskodobno?
Krojaška – srednji vek (10., 11. stol. n. št.) in starejše?
Špica – pozni glacial + bronasta in starejša železna doba, morda tudi mlajša železna doba

NUK 2

Pelod iz vodne kotanje rimskega vadbenega tabora na lokaciji NUK II, ki se je odlagal na začetku prvega stoletja našega štetja, govori o tem, da je bil teren ob Ljubljanici zamočvirjen, pokrajina okrog rimskega tabora pa deloma pogozdena. Prevladoval je hrast, pomembno pa so bili zastopani še bukev, leska, jelka in navadni gaber. Pelodni zapis kaže tudi na razmeroma odprto, zaradi kmetijske dejavnosti preoblikovano pokrajino, z močnimi sledovi poljedelstva in pašništva, kar lahko povežemo z dejavnostmi rimske vojske, katere pomemben del je bila verjetno tudi pomožna konjenica.

V vodni kotanji rimskega vadbenega tabora smo našli tudi 2000 let staro pelodno zrno ozkolistnega trpotca (svetlobni mikroskop, 400x povečava). Ozkolistni trpotec je tipična rastlina pašnikov.

Literatura
Andrič, M., B. Toškan, J. Dirjec in A. Gaspari, 2012 (v tisku). Arheološki in okoljski zapis v sedimentu vodne kotanje iz začetka 1. stoletja n. št. na lokaciji NUK II (Emona), v: A. Gaspari (ur.), Potopljena preteklost. Arheologija vodnih okolij in raziskovanje podvodne kulturne dediščine v Sloveniji.

Tribuna

Vzorce za palinološko raziskavo smo vzeli iz jarkov ob rimski utrdbi (zadnje desetletje pr. n. št., 1.desetletje. n. št.) in iz vlažne latenskodobne (3.-1. st.pr. n. št.) brežine struge. Pelod je ohranjen v rimskem jarku (ne pa v plasteh pod/nad jarkom) ter v domnevno latenskodobnih močvirskih plasteh. V bolj suhih arheoloških plasteh (n. pr. v plasteh nad latenskodobnim močvirjem) v profilu se pelod ni ohranil.

Literatura
Ljubljana – Tribuna, izvrtana preteklost (Arhej d.o.o., poročilo o izkopavanju)

Prule

Palinološke vzorce smo, podobno kot na Tribuni, vzeli iz rimskodobnega jarka in vlažnih, močvirskih plasti domnevno prazgodovinske starosti.

Več >>

Krojaška

Vzorce za palinološko raziskavo smo vzeli iz profila, ki domnevno pokriva obdobje od 8. do 12. stoletja n. št. Testiranje ohranjenosti peloda in primernosti terena za palinološko raziskavo še poteka, Teren ni idealen, vendar pa nas prvi rezultati navdajajo z upanjem, da je pelod (vsaj v nekaterih delih profila) ohranjen in da bomo, prvič v Sloveniji, izvedli podrobno palinološko raziskavo tudi za obdobje srednjega veka.

>Več >>

Špica

Pelod v kulturni plasti bakrenodobne (ca. 2500 pr. n. št.) naselbine na Špici je dobro ohranjen, medtem ko je ohranjenost peloda v zgornjem, oksidiranem delu profila slabša. Kulturna plast s Špice leži na poznoglacialni sivi jezerski kredi, med obema plastema je kar 7000 let dolg hiatus! Objava rezultatov raziskave je v pripravi.

Na vrh