Železnodobna naselbina na Mostu na Soči − začetki urbanizma v jugovzhodnih Alpah

Most na Soči predstavlja prvovrstno arheološko najdišče, kjer je bilo v drugi polovici 19. stoletja odkritih blizu 7000 grobov iz starejše železne dobe, gradivo pa je odigralo pomembno vlogo v razvoju prazgodovinske arheološke stroke in je bilo ključno za razreševanje kronoloških in kulturnohistoričnih vprašanj. Nič manjšega pomena niso izkopavanja naselbine nad sotočjem Soče in Idrijce, ki so potekala v 70. letih minulega stoletja pod okriljem Goriškega muzeja. Te naselbinske raziskave sodijo po obsegu med največje v jugovzhodnoalpskem in severnoitalskem prostoru – odprtih je bilo več kot 40.000 m2 površin in raziskanih 41 stavb, med katerimi jih je kar 32 iz železne dobe. Vse to predstavlja velik potencial za raziskovanje stavbarstva in urbanizma ter bivalne kulture v železni dobi na omenjenem prostoru, kar je namen tega projekta.

Most na Soči, tloris hiše 1

V okviru raziskave podrobno preučujemo terensko dokumentacijo, prostorske, stratigrafske, kronološke odnose med posameznimi naselbinskimi strukturami, prav tako analiziramo proizvode in ostanke človekove dejavnosti (gradbene tehnike, notranja oprema, lončarska in metalurška dejavnost, rastlinski in živalski ostanki). Gre za interdisciplinaren pristop in raznovrstne analize, od arheoloških do arheozooloških, arheobotaničnih, tehnoloških, prostorskih itd. Rezultati teh analiz so zbrani in ovrednoteni v znanstveni monografiji.

Za ta prostor in čas še ni bilo podobne celovite sistematične objave, zato je objavljeno gradivo referenčno za študij in razumevanje družbenih in kulturnih procesov v prvem tisočletju pr. n. št. med Padsko nižino in jugovzhodnimi Alpami