Poselitev jugovzhodnoalpske regije v zgodnjem srednjem veku

Osnovni Podatki

Opis

Zgodnjesrednjeveška arheologija (približno 6.−11. st.) jugovzhodnoalpske regije je tradicionalno osredotočena na preučevanje grobišč, zakladnih najdb in naselbin; v našem projektu tem virom dodajamo analizo gospodarskega zaledja in s tem obravnavo pokrajine kot artefakta.


Zgodnjesrednjeveška najdišča v jugovzhodnoalpski regiji: rdeče – naselbine; sivo – ostalo; modro – mikro-regije (od Z proti V) Bled, Leibnitzer feld, Dravsko-Ptujsko polje

Namen projekta je sintetična študija poselitve jugovzhodnoalpske regije v zgodnjem srednjem veku (6.−11. st.). To je možno s kronološko in prostorsko analizo poselitvenih faz za celotno regijo in s tremi mikro-regionalnimi študijami. Slednje obravnavajo izbrana vprašanja o gospodarstvu, družbi in kulturi. Izhajajoč iz tradicije arheologije grobišč (nem. Gräberfeldarchäologie) projekt temelji na arheologiji naselbin odkritih v zadnjih dveh desetletjih in sodobnih arheoloških metodah, vključno z digitalnimi orodji.

 


Izbrane mikro-regije

Rezultat projekta je prva celovita študija zgodnjesrednjeveške poselitve jugovzhodnoalpske regije, ki presega meje sodobnih držav.


Obdelava lidarskih podatkov


Faze projekta

DP 1: Spletna aplikacija ZBIVA

Trajanje: M1-M36
Vodja: Belak (P1)
Udeleženci: Pleterski (P1), vsi

Naloge

1.1 Usposabljanje
1.2 Analiza strokovne literature
1.3 Vzdrževanje aplikacije ZBIVA

Opis

Izvedljivost celotnega projekta temelji predvsem na že zbranih podatkih v ZBIVI, kjer imamo zabeleženih 3368 najdišč. V DP1 bodo ti podatki dopolnjeni z analizo neobjavljenih izkopavalnih poročil56 in strokovnih objav.

ZBIVA je podatkovna zbirka, ki se je aktivno razvijala in dopolnjevala od leta 1987. Zasnovana je bila za zbiranje znanstvenih podatkov (objavljenih v recenziranih revijah in knjigah) o zgodnjesrednjeveški arheologiji na jugovzhodnoalpskem območju v zgodnjem srednjem veku. Osredotoča se na najdišča v Sloveniji, Avstriji, na hrvaški obali in v regijah severovzhodne Italije. Od leta 2016 je na voljo kot spletna aplikacija. Osredotočenost na strokovne publikacije je postopoma postalo omejujoč dejavnik, saj je v zadnjih dveh desetletjih vedno večji del arheoloških izkopavanj dostopen izključno kot neobjavljena poročila o izkopavanju ali strokovne (ne-znanstvene) objave.

DP 2: Interpretacija lidarskih podatkov

Trajanje: M1-M30
Vodja: Lozić (P3)
Udeleženci: vsi

Naloge

2.1 Obdelava podatkov
2.2 Preverjanje na terenu in arheološka interpretacija

Opis

Podatki zračnega laserskega skeniranja ALS (ang. airbone laser scanning) oz. lidarja (ang. light detection and ragning) se že več kot desetletje uporablja v arheologiji (dalje lidar). Od leta 2010 smo bili predvsem priča izboljšanju metodologije interpretacije lidarskih podatkov. Lidarski podatki so odlično orodje za prepoznavanje arheoloških sledov na gozdnih območjih. S to metodo so bile pridobljene nove arheološke informacije praktično v vsakem od objavljenih primerov, običajno pa se količina podatkov vsaj podvoji. V tem projektu se arheološka interpretacija lidarskih podatkov uporablja predvsem kot pomoč pri kontekstualizaciji arheoloških podatkov v njihovem fizičnem okolju.

DP 3: Prostorska analiza jugovzhodnoalpske regije

Trajanje: M13-M30
Vodja: Štular (P1)
Udeleženci: Koch (P3), Gutjahr (P3), Magdič (P2), Rihter (P1), Pleterski (P1), Karl (P3)

Naloge

3.1 Analiza poselitvenega vzorca
3.2 Napredne prostorske analize
3.3 Sinteza, interpretacija

Opis

Cilji DP 3 je odkriti prostorske in kronološke procese, zlasti (1) območja najzgodnejše poselitve in (2) diahrone spremembe poselitveneh vzorcev. Analiza bo temeljila na podatkih zbranih v DP 1. Spletna aplikacija ZBIVA deluje kot baza podatkov in kot orodje za analizo. V GIS-ih (geografski informacijski sistemi) bomo izvedli tudi zahtevnejše analize. Rezultati bodo zbrani in interpretirani v znanstveni sintezi.

DP 4: Mikro-regionalne analize

Trajanje: M7 - M30
Vodja: Lehner (P3)
Udeleženci: Karl (P3), Gutjahr (P3), Magdič (P2), Modrijan (P1), Rihter (P1), Štular (P1), Pleterski (P1), Koch (P3), Lozić (P3).

Naloge

4.1 Bled (SI)
4.2 Leibnitzer feld (A)
4.3 Dravsko-ptujsko polje (SI)

Opis

Mikro-regionalna analiza po definiciji proučuje najmanjše možno območje, ki vključuje vse vrste najdišč (npr. centralna naselbina z vsemi odvisnimi perifernimi naselji, pokopališča, depoji). Lahko rečemo, da je mikro-regija v arheologiji to, kar je laboratorij za naravoslovje: kraj, kjer so hipoteze postavljene, razvite in preizkušene.

V tem projektu smo v vsaki mikro-regiji osredotočeni na naselja z njihovim gospodarskim zaledjem (ang. site-catchment, Hinterland), npr. poljske sisteme, mreže poti in kulturno krajino, pa tudi grobišča. Ta pristop omogoča uporaba lidarskih podatkov (DP 2), retrogradne analize zemljiškega katastra (nem. Genetische Flurformenforschung) in GIS orodij. Vsaka od treh mikroregij je bila izbrana zaradi kakovosti arheoloških podatkov, a predvsem zato, da odgovori na določeno vprašanje relevantno aa celotno regijo

DP 5: Sinteza in interpretacija

Trajanje: M30 - M36
Vodji: Pleterski (P1), Lehner (P2)
Udeleženci: vsi

Naloge

Poselitev jugovzhodnega alpskega prostora v zgodnjem srednjem veku: sinteza in interpretacija

Opis

Cilj je znanstvena sinteza "Poselitev jugovzhodnega alpskega prostora v zgodnjem srednjem veku", ki temelji na rezultatih vseh drugih delovnih sklopov, še posebej DP 3 in DP 4. Rezultate DP 3 in DP 4 lahko razumemo kot poglavja v monografiji, medtem ko je DP 5 zaključno poglavje knjige.

Namen tega DP je doseči smiselno znanstveno razlago s skupnim prizadevanjem vseh raziskovalcev, ki so vključeni v projekt.

Na vrh


Rezultati

Monografija

Benjamin ŠTULAR (ur. / ed.), Srednjeveški Blejski otok v arheoloških virih / Medieval archaeology of Bled Island. − Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 42, 2020.

Članki


Ključne besede
prostorska analiza
kronološka analiza
jugovzhodnoalpska regija
poselitev
zgodnji srednji vek