Kolapijani – ljudstvo ob reki Kolpi v železni dobi
-
Naslov v izvirniku
Kolapijani – ljudstvo ob reki Kolpi v železni dobi
Sodelavci
Otmar Kovač, Nataša Nemeček, Dr. Snežana Tecco Hvala, Dr. Dragan Božič, , dr. Helena Grčman, Dr. Anja Ragolič, Dr. Tjaša Tolar, Dr. Borut Toškan, Tilen Podobnik-
ID oznaka
L6-2627
-
Trajanje projekta
1. september 2020–31. avgust 2023 -
Povezava na SICRIS
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18390 -
Vodja projekta
-
Finančni vir
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
SAZU
Partnerji
Univerza v Ljubljan, Biotehniška fakulteta
Družbeno zgodovinske spremembe v Beli krajini na prehodu iz starejše v mlajšo železno dobo preučujemo na primeru železnodobnega kompleksa Podzemelj, ki je eno najpomembnejših središč tistega časa v tej regiji. Intenziteto in spremembe v poselitvi analiziramo na podlagi novih naselbinskih raziskav na hribu Kučar. Še večji znanstveni potencial pa kaže novoodkrito grobišče na Pezdirčevi njivi, ki je izhodišče za preučevanja stika med staroselci in njihovo halštatsko kulturno tradicijo na eni strani in prebivalstvom v mlajši železni dobi, ki so nosilci t. i. viniške kulture; morda v antičnih pisnih virih izpričani Kolapijani (sl. 1). Analiza razvoja in opredelitev kronoloških faz viniške skupine je velik deziderat raziskav, saj najdbe iz eponimnega najdišča Vinica niso objavljene. Z izjemnim odkritjem obsežnega grobišča na Pezdirčevi njivi v Podzemlju pa je tako zdaj prvič mogoča podrobnejša študija te kulturne skupine in mlajše železne dobe v Beli krajini.
Sl. 1: Skupnosti iz časa mlajše železne dobe v Sloveniji z označenimi glavnimi naravnimi potmi iz Bele krajine (puščici) proti območjem skupnosti Kolapijanov in Japodov v SZ delu Hrvaške
S projektom, ki ga podpira tudi SAZU, znatno dopolnjujemo vedenje o poselitvi regije v železni dobi ter bistveno prispevamo k razjasnjevanju razvoja in porekla skupnosti, ki je poseljevala območje ob reki Kolpi. V ta nemen smo si zastavili tri sklope ciljev:
1. Spremembe pogrebnih običajev na prehodu starejše v mlajšo železno dobo
Ključno najdišče za preučevanje sprememb v pogrebnih običajih v tranzicijskem času je grobišče na Pezdirčevi njivi v Podzemlju, kjer preučujemo razlike v pogrebnih običajih, ki se pojavijo na prehodu iz starejše v mlajšo železno dobo (sl. 2).
Sl. 2: Grobišče na Pezdirčevi njivi, izkopavanja leta 2019 z grobom mladohalštatskega veljaka z negovsko čelado in primerkoma pridatkov iz viniških grobov. Foto: L. Grahek, O. Kovač, F. Aš.
2. Razvoj naselja na Kučarju
Namen tega sklopa raziskav je ugotoviti intenziteto in spremembe v poselitvi podzemeljskega središča z naseljem na Kučarju. V mlajšem halštatu je tu namreč prišlo do korenitih sprememb v prostorski ureditvi, gradnji bivanjskih objektov in materialni kulturi, vendar pa naselbinska slika v času mlajše železne dobe še ni dovolj jasna.
3. Razvoj in kronologija viniške skupine
***
Raziskava poteka v sodelovanju specialistov za različne raziskave v arheologiji in vključuje tudi arheozoološke, palebotanične in pedološke analize. Rezultati bodo ovrednoteni v zaključni monografiji, ki bo služila kot referenčno delo za študije in razumevanje družbenih ter kulturnih procesov na prehodu starejše v mlajšo železno dobo ne le v Podzemlju in Beli krajini, pač pa na širšem JV-alpskem prostoru. Prispevala bo k razvoju slovenske arheološke stroke, uporabna pa bo tudi v izobraževalne namene ter za promocijo in ohranjanje kulturne dediščine.
Projektna skupina:
- Lucija Grahek, vodja projekta
- Otmar Kovač, zunanji sodelavec za terenske raziskave
- Nataša Nemeček, zunanja sodelavka za konserviranje / restavriranje arheoloških najdb in kemične analize nekeramičnih grobnih pridatkov
- Sneža Tecco Hvala, arheološke raziskave starejše železne dobe: materialna kultura, grobni običaji, družbena struktura
- Dragan Božič, arheološke raziskave mlajše železne dobe: materialna kultura, Mecklenburška zbirka
- Helena Grčman, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, vodja ekipe za pedološke in geokemične raziskave sedimentov
- Anja Ragolič, epigrafika in študije antičnih virov za Japode in Kolapijane
- Tjaša Tolar, paleobotanične in atrakotomske raziskave
- Borut Toškan, arheozoološke raziskave
- Tilen Podobnik, strokovno-tehnični sodelavec
Sicris (https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/18390)
Raziskave bodo potekale po fazah in posameznih delovnih sklopih (WP) po treh osnovnih sklopih ciljev (RO) (sl. 3):
Sl. 3: Časovna razporeditev projekta
Prvo leto
Cilj 1 (RO 1):
- nadaljevanje terenskih raziskav na Pezdirčevi njivi (WP 1)
- poterenska obdelava rezultatov že opravljenih terenskih raziskav (WP 2 in 3)
- sistematično pedološko vzorčenje in geokemične analize (WP 2 in 3)
Cilj 2:
- arheozoološka in paleobotanična analiza vzorcev iz izkopavanj na južnem vrhu Kučarja (WP 3)
- študija novih naselbinskih raziskav v Metliki (WP 2 in 3)
Cilj 3:
- študija viniškega grobišča iz Mecklenburške zbirke (WP 4)
- študija najdišč in razprav s Kolapijani in Japodi povezanih najdišč (WP 4)
- zbiranje in evidentiranje zgodovinsko-epigrafskih virov o Kolapijanih in Japodih (WP 4)
Drugo leto
Cilj 1:
- dokončanje terenskih raziskav (WP 1)
- poterenska obdelava; konserviranje, izris ter kataloška obravnava najdb (WP 2)
- arheobotanične, pedološke in geokemične analize pobranih vzorcev (WP 3)
- SEM analize izbranih najdb (WP 3)
- priprava kataloške objave rezultatov izkopavanj grobišča na Pezdirčevi njivi (WP 5)
Cilj 2:
- priprava objave študije naselbinskih raziskav v Metliki (WP 5)
- študija poselitvenih in metalurško predelovalnih območij ob vznožju podzemeljskega gradišča (WP 2 in 3)
- primerjalna, diahrona študija razvoja naselja na Kučarju (WP 3)
Cilj 3:
- tipološke in kronološke analize pokopov iz mlajše železne dobe na Pezdirčevi njivi (WP 3)
- primerjalne študije gradiva z najdišč viniškega kulturnega kroga z japodskim gradivom in najdišči Kolapijanov na Hrvaškem (WP 3)
- študija zgodovinsko-epigrafskih virov o Kolapijanih in Japodih (WP 3)
Tretje leto
Cilj 1:
- tipološke, kronološke, statistične in prostorske analize pokopov na Pezdirčevi njivi (WP 3)
- analiza in interpretacija sprememb pogrebnih običajev v času prehoda starejše v mlajšo železno dobo (WP 3)
- priprava objave rezultatov različnih raziskav in analiz (WP 5)
Cilj 2:
- interpretacija razvoja in poselitvene dinamike železnodobnega središča v Podzemlju (WP 3)
Cilj 3:
- dokončanje študij materialne kulture viniške skupine (WP 3)
- priprava zaključne razprave o družbenih in kulturnih vidikih življenja v Beli krajini v času mlajšega halštata in mlajši železni dobi (WP 3)
- urejanje in priprava objave rezultatov opravljenih analiz in študij (WP 5)
Razstava Povrnjeni sijaj prazgodovinskega brona. Negovska čelada iz Podzemlja. − Razstava v Narodnem muzeju Slovenije, 17. maj do 3. november 2024; avtorici: Lucija Grahek, Nataša Nemeček.
GRAHEK Lucija, KOVAČ Otmar, Podzemelj – železnodobno središče v Beli krajini v luči novih raziskav (Podzemelj – an Iron Age centre in Bela krajina, in the light of new research). − Arheološki vestnik 71, 2020, 435–467.