Skip to main content

5000 let paše in rudarjenja v Julijskih Alpah: proučevanje jezerskih sedimentov, antropogeno preoblikovane krajine in arheoloških najdb ter rekonstrukcija vpliva klime in človeka na okolje

Opis

Multidisciplinarni temeljni raziskovalni projekt je med seboj povezal raziskovalce, ki se ukvarjamo s paleoekološkimi, arheološkimi in geološkimi raziskavami. Glavni cilj naše raziskave je proučevanje holocenskega okolja v Julijskih Alpah ter prilagajanja in vpliv človeka na spremembe okolja. Raziskava se je usmerila v proučevanje paleookolja, arheološke poselitve in gospodarstva na različnih nadmorskih višinah, še zlasti v visokogorju Julijskih Alp. S pomočjo paleoekoloških raziskav (radiokarbonsko datiranje, analiza peloda, mikrooglja, ter fizičnih in kemičnih značilnosti sedimenta) v vrtinah visokogorskih jezer Jezero na Planini pri jezeru in Ledvica smo, prvič v Sloveniji, podrobno analizirali klimatsko in antropogeno pogojene spremembe holocenske vegetacije in sedimentacijske procese v jezerih za obdobje celotnega holocena. Proučili smo tudi spremembe nekdanjega okolja na lokacijah mokrišče pri Srednji vasi v Bohinju, Blejsko jezero, visoko barje Šijec. Podrobne arheološke in geološke raziskave (arheološki terenski pregledi in sondiranja, analiza arhitekture, artefaktov, datiranje, arheobotanične in arheozoološke raziskave) na Fužinarskih planinah so nam razkrile spremembe arheološke poselitvene slike skozi čas. Poseben poudarek je bil na raziskavah začetkov visokogorskega pašništva ter začetku in razvoju rudarstva. Z raziskavo smo odgovorili na sledeča raziskovalna vprašanja: Katere spremembe okolja so nastale zaradi klimatskih nihanj, katere pa zaradi človekovega vpliva (npr. sekanje/požiganje gozda, pašništvo, metalurgija)? Kakšen je bil vpliv klimatskih nihanj na človekovo prisotnost in dejavnosti? Kdaj so se pojavile prve planine in kako se je s tem spremenilo okolje? Kako je pojav rudarjenja in metalurgije vplival na vegetacijo, erozijo in ekologijo jezer? Kako je več stoletij intenzivnega rudarjenja preoblikovalo pokrajino? Kako se skozi čas odraža ravnotežje med trajnostnim gospodarjenjem in pretiranim izkoriščanjem? V zaključni fazi projekta smo na novo pridobljene podatke analizirali ter primerjali arheološko poselitev in nekdanjo vegetacijo Julijskih Alp z že pridobljenimi paleoekološkimi, arheološkimi in paleoeklimatološkimi podatki v širši regiji (Sloveniji, Evropi). Primerjava omogoča boljše razumevanje vzrokov za spremembe holocenskega poselitvenega vzorca, ekonomije in družbe ter posledično ohranjanju kulturne in naravne dediščine Slovenije na območju Triglavskega Narodnega Parka.


Raziskovano območje

Projektna skupina

1. Inštitut za arheologijo, ZRC SAZU


Del ekipe

2. Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU

3. Oddelek za geologijo, NTF, Univerza v Ljubljani

  • Andrej Šmuc (geološke/mineraloške raziskave jezerskih sedimentov)

4. EDYTEM, Universite Savoie Mont Blanc, Chambery, Francija

  • Pierre Sabatier (sedimentološke in geokemične raziskave jezerskih sedimentov)

Faze projekta

Raziskovalni projekt je imel dva glavna cilja. Osredotočili smo se na:

1. Spremembe holocenske vegetacije in sedimentacijskih procesov v jezerih ter človekov vpliv na območju Julijskih Alp

Multidisciplinarne paleoekološke raziskave z visoko resolucijo vzorčenja so bile izvedene na sledečih vrtinah: jezero na Planini pri jezeru, jezero v Ledvici, mokrišče pri Srednji vasi v Bohinju, Blejsko jezero in visoko barje Šijec. Vrtanje je bilo izvedeno s pomočjo Livingstone vrtalnika na bat; v Srednji vasi v Bohinju smo zgornji meter sedimenta vzorčili iz profila sonde s pomočjo kovinskih škatel. Starost paleoekološkega zapisa je bila določena s pomočjo radiokarbonskega datiranja rastlinskih makrofosilov in organskega ogljika, ekstrahiranega iz sedimenta, ter na osnovi datiranja s 210Pb. Palinološka, mineraloška, sedimentološka in geokemična analiza so potekale po standardnih raziskovalnih metodah.

Ugotovljeni rezultati

V poznem glacialu je na območju Julijskih Alp prevladovala hladnoljubna vegetacija (bor, breza, trave) Na prehodu poznega glaciala v holocen pred 11.700 leti je klima postala toplejša in nekoliko vlažnejša, na Planini pri jezeru in visokem barju Šijec se je iz nizkega barja razvilo jezero, začeli so se širiti drevesni taksoni (smreka, macesen, hrast, brest) in leska. Bukev in jelka, ki za svoje uspevanje potrebujeta veliko padavin, sta se razširili nekoliko kasneje, pred ca. 9900 oz. 8000 leti. Človekov vpliv na vegetacijo se kaže predvsem kot spremembe v odprtosti krajine (manj peloda dreves, več peloda zeli) in sestavi gozda, pojavi se pelod kulturnih rastlin in rastlin, značilnih za ruderalne površine in pašnike. Vpliv človeka na okolje Julijskih Alp v neolitiku je bil šibek (komaj opazno odpiranje krajine, posamezna pelodna zrna žit in ozkolistnega trpotca). Arheoloških najdišč iz tega obdobja (še) ne poznamo, na osnovi palinoloških rezultatov pa lahko sklepamo, da bo do njihovega odkritja lahko prišlo v prihodnosti. V bronasti dobi, ko so bila v visokogorju prisotna številna arheološka najdišča, opažamo porast antropogenih indikatorjev (pelod žit, ozkolistnega trpotca in koprofilnih spor Sporormielle) in upad peloda jelke, kar je verjetno posledica paše. Človek je vplival tudi na erozijo tal (železna doba, Bohinjsko jezero, sekanje bukve in desetkratno povečanje hitrosti sedimentacije), trofične razmere v jezerih (npr. evtrofizacija jezera na Planini pri jezeru v 16. stoletju, ki se kaže kot porast kalcita, visoke δ13C in nizke C/N vrednosti), ter sestavo gozda (upad jelke zaradi gozdne paše od bronaste dobe dalje, upad bukve zaradi proizvodnje oglja za potrebe metalurgije, še zlasti v fužinarskem obdobju; vsa najdišča). Močnejše izkoriščanje sredogorja se je začelo šele v srednjem veku (nastanek planine na Planini pri jezeru). Klimatska nihanja so vplivala na poplave in kemično sestavo jezerskih sedimentov (npr. porast kremena, ilita, K/Ti, δ13C in peloda bukve v Bohinjskem jezeru), kar je bilo zaznano na širšem območju Alp.

2. Človekove dejavnosti v visokogorju posebnim poudarkom na raziskavah začetkov visokogorskega pašništva ter na začetku in razvoju rudarstva

V letih 2019, 2021-2022 so bili opravljeni sistematični arheološki terenski pregledi na izbranih območjih Fužinarskih in Spodnjih bohinjskih planinah ter nad Zgornjo Krmo. Dokumentirali smo površinske ostanke in izkopali testne sonde na lokacijah: Pod Rodico, Srenjski preval pod Viševnikom, Dedno polje, Ovčarija, Pri utah v dolini Triglavskih jezer, Lopučnica, Štapce, Osredki, Konjsko sedlo, Vodene rupe, Klek, Planina pod Mišelj vrhom, Pod Kopico in Veliki Pršivec. Dopolnili smo katalog arheoloških najdišč v visokogorju. Zanimala nas je lega najdišč, značilnosti bivališč in datacija. Najdišča smo datirali s pomočjo drobnih najdb in deloma z radiokarbonskimi analizami oglja (10 datacij). Leta 2019 smo sodelovali z zavodom ArheoAlpe pri izkopavanju najdišča Vodene rupe, leta 2021 smo izkopavali na najdišču Pod Kopico. Proučevali smo najdbe železove rude iz arheoloških plasti na najdiščih Dolga Planja, Klek in Pečana.

Ugotovljeni rezultati

Arheološka najdišča obsegajo čas med zgodnjo bronasto dobo (konec 4. tisočletja pr. n. št.) in zgodnjim srednjim vekom (7.−10. st.). Prva najdišča se pojavijo na koncu 4. in na začetku 3. tisočletja pr. n. št. Po večstoletni prekinitvi sledi močna poselitev v mlajši in pozni bronasti dobi (med 13. in 9. st. pr. n. št.). Ponovno se zgostijo najdišča v rimski dobi, pozni antiki in zgodnjem srednjem veku. Vzponi in padci v gostoti poselitve se do 5. st. ujemajo z ugotovitvami na drugih območjih vzhodnih Alp. Posebnost Julijskih Alp pa je razmeroma veliko poznoantičnih najdišč in predvsem velika gostota v zgodnjem srednjem veku. Človek je za naselitev izbiral predvsem spodnje dele velikih potencialno travnatih območij, na nadmorski višini med 1450 in 1800 m. Pogosto so v različnih obdobjih izbirali za poselitev iste ugodne lege. Tako so podrobne raziskave na Vodenih rupah razkrile poselitveno plast iz starejše železne dobe ter nad njo poznoantično stavbo. Prve stavbe s kamnitimi temelji se pojavijo morda že v pozni bronasti dobi (arheološka izkopavanja Pod Kopico). Najpozneje v zgodnjem srednjem veku so začeli s pobiranjem rude iz površinskih plasti (bobovec). Najdišče Dolga Planja kaže, da so bobovce pred transportom v dolino drobili. Na Pečani pa so v zgodnjem srednjem veku že kopali skorjasto železovo rudo.


Rezultati

1. Spremembe holocenske vegetacije in sedimentacijskih procesov v jezerih ter človekov vpliv na območju Julijskih Alp

  • CAF, Nina, SABATIER, Pierre, ŠMUC, Andrej, OGRINC, Nives, DOLENEC, Matej, RAPUC, William, POTOČNIK, Doris, GRAFENSTEIN, Ulrich von, ANDRIČ, Maja. Multi-proxy reconstruction of the Holocene vegetation and land use dynamics in the Julian Alps, north-west Slovenia. Journal of quaternary science 38 (1), 2023, 107−122, https://onlinelibrary.wiley.com/doi/pdf/10.1002/jqs.3461.
  • ANDRIČ, Maja, SABATIER, Pierre, RAPUC, William, OGRINC, Nives, DOLENEC, Matej, ARNAUD, Fabien, GRAFENSTEIN, Ulrich von, ŠMUC, Andrej. Vpliv človekovih aktivnosti (paša, poljedelstvo, rudarjenje) in klimatskih nihanj na rastlinstvo v povodju Bohinjskega jezera v zadnjih 6600 letih. − V. Ogrin M., Horvat J., Bizjak J., Langus K. (ur.), Življenje v Alpah, 2020, Bohinjska Bistrica, ArheoAlpe in Turizem Bohinj, 73−84.
  • CAF N., SABATIER P., ŠMUC A., OGRINC N., DOLENEC M., RAPUC W., POTOČNIK D., von GRAFENSTEIN U., ANDRIČ M. 2022. Holocene changes in vegetation cover and lake dynamics due to natural and human impact in the Julian Alps, Slovenia. V: FAGANELI, Jadran (ur.), OGRINC, Nives (ur.). 15th International Symposium on the Interactions Between Sediments and Water : Piran, Slovenia, June 12-15, 2022 : book of abstracts. Piran: National Institute of Biology, Marine Biological Station,; Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 23, [COBISS.SI-ID 114132995]
  • CAF N., SABATIER P., ŠMUC A., RAPUC W., von GRAFENSTEIN U., ARNAUD F., ANDRIČ M. 2019. The Holocene vegetation dynamics and human influence on the Alpine environment in the Julian Alps, Slovenia: P-2262. V: Programme code. 20th Congress of the International Union for Quaternary Research (INQUA), Dublin, Ireland, 25th - 31st July 2019, [COBISS.SI-ID 44992301]
  • CAF N., SABATIER P., ŠMUC A., OGRINC N., DOLENEC M., RAPUC W., POTOČNIK D., von GRAFENSTEIN U., ANDRIČ M. 2021. First continuous reconstruction of climatic and human impact on the highlands of the Julian Alps. V: JAMŠEK RUPNIK, Petra (ur.), NOVAK, Ana (ur.). 6th Regional Scientific Meeting on Quaternary Geology : Seas, Lakes and Rivers : 27-29 September 2021, Ljubljana, Slovenia : book of abstracts. Online ed. Ljubljana: Geološki zavod Slovenije, 11, [COBISS.SI-ID 80154115]
  • ANDRIČ M., SABATIER P., RAPUC W., OGRINC N., ARNAUD F., von GRAFENSTEIN U., ŠMUC A. 2019. 6600 years of human impact on lake-catchment and vegetation at Lake Bohinj (Julian Alps, Slovenia): P-4240. V: Programme code. 20th Congress of the International Union for Quaternary Research (INQUA), Dublin, Ireland, 25th - 31st July 2019, [COBISS.SI-ID 44992557]
  • ANDRIČ, Maja, CAF, Nina. Palinološke raziskave : spremembe nekdanje vegetacije v Julijskih Alpah : predavanje, "Majski botanični večer", kombinirana izvedba dogodka v prostorih Gimnazije Bežigrad, Ljubljana (SLO) in po videopovezavi Zoom, 8. maja 2023. [COBISS.SI-ID 151634179]

2. Človekove dejavnosti v visokogorju posebnim poudarkom na raziskavah začetkov visokogorskega pašništva ter na začetku in razvoju rudarstva

Drugo

Kaj je na dnu Bohinjskega jezera; Ugriznimo znanost, RTV Slovenija, 18. maj 2023.


Raziskovalni projekt