Metodološka zrelost zračnega laserskega skeniranja v arheologiji - pilotni projekt (MALiAp)
-
Naslov v izvirniku
Metodološka zrelost zračnega laserskega skeniranja v arheologiji - pilotni projekt (MALiAp)
-
Kratica
MALiA
Sodelavci
Dr. Edisa Lozić, , doc. dr. Žiga Kokalj, Mateja Belak, Tilen Podobnik-
ID oznaka
N6-0132
-
Trajanje projekta
1. oktober 2019–30. september 2022 -
Povezava na SICRIS
https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17934 -
Vodja projekta
-
Finančni vir
Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Uporaba podatkov zračnega laserskega skeniranja (t.i. LiDAR) je v arheologijo v zadnjih leti že prinesla nesluteno količino novih podatkov. To je edina metoda daljinskega zaznavanja, ki omogoča izjemno natančno kartiranje zemeljskega površja tudi v gozdovih. Ti podatki omogočajo arheološko interpretacijo anomalij na površini, ki razkrivajo na primer pokopane ruševine naselbin, fosilne krajine ali starodavnih poti. Vendar učinek teh podatkov na arheologijo kot vedo ostaja omejen. To se lahko spremeni le, če se zračno lasersko skeniranje razvije iz specialističnega področja znotraj arheologije v del splošne arheološke metode. Začetek tega procesa je upravičen sedaj, ko so bile glavne zunanje ovire – predvsem dostop do brezplačnih ali cenenih podatkov – odstranjene.
Vendar ostajajo tri glavne ovire za začetek tega procesa, ki smo jih prepoznali znotraj arheologije:
(i) pomanjkanje integriranih raziskav,
(ii) pomanjkanje primernih publikacij in
(iii) nezadostno razumevanje metode s strani arheologov drugih specializacij.
Originalni ERC-CoG projekt MALiA je neposredno naslovil te pomanjkljivosti
(i) s tremi integriranimi raziskavami,
(ii) z ustanovitvijo specializirane platforme, ki bi omogočala in spodbujala sprotno objavljanje znanstvenih rezultatov arheološke interpretacije podatkov zračnega laserskega skeniranja ter
(iii) z ustanovitvijo mreže za izobraževanje arheologov glede načinov, kako integrirati arheološko interpretacijo podatkov zračnega laserskega skeniranja v lastne raziskave.
Knežak, Notranjska
Namen prilagojenega projekta MALiAp je realizirati izbran del raziskave iz originalnega projekta na način, ki bo vodil h glavnim ciljem originalnega mednarodnega projekta. Konkreten cilj prilagojenega projekta MALiAp je izvesti (i) eno integrirano raziskavo. Cilj je bil izbran ker,
prvič, omogoča izvedbo neodvisno od ostalih aktivnosti originalnega projekta brez kompromitiranja kakovosti in,
drugič, ker demonstrira zmožnost originalnega projekta, da generira prebojno raziskavo, kar neposredno odpravlja glavni očitek recenzentov originalnega projekta.
Za integrirano raziskavo smo izbrali študijski primer arheološke interpretacije podatkov zračnega laserskega skeniranja na območju Notranjske in Matičnega Krasa (400 km2). Raziskovalni potencial teh podatkov trenutno zavira sama količina: na podlagi predštudij ocenjujemo, da je na celotnem območju Notranjske in Matičnega Krasa približno 125.000 arheoloških sledov. Ta potencial bomo odprli za širšo arheološko javnost z izvedbo predlaganega prilagojenega projekta MALiAp.
Raziskovalna skupina
- Benjamin Štular (vodja)
- Žiga Kokalj, tehnična podpora arheološki interpretaciji podatkov zračnega laserskega skeniranja in tehnična podpora izdelave končne publikacije
- Edisa Lozić, tehnična podpora arheološki interpretaciji podatkov zračnega laserskega skeniranja in tehnična podpora izdelave končne publikacije
- Mateja Belak; podatkovna podpora arheološke interpretacije lidarskih podatkov (ARKAS, analiza znanstvene in strokovne literature), tehnična podpora izdelave končne publikacije, oblikovanje in vzdrževanje spletne strani projekta
- Tilen Podobnik; arheološki terenski pregledi v podporo arheološke interpretacije lidarskih podatkov
Revija
Smo so-uredniki posebne številke revije Remote Sensing. Gre za eno najbolj priznanih revij iz področja daljinskega zaznavanja, ki objavlja tudi arheološke prispevke (Impact factor 4.5). Več tukaj
1. faza
1. poročilo po 12 mesecih: arheološka interpretacija podatkov zračnega laserskega skeniranja 150 km2
2. faza
2. poročilo po 24 mesecih: arheološka interpretacija podatkov zračnega laserskega skeniranja 350 km2
3. faza
Končno poročilo po 30 mesecih: arheološka interpretacija podatkov zračnega laserskega skeniranja 400 km2
4. faza
Natis znanstvene monografije, ki jo bosta ocenila dva neodvisna recenzenta (po 36 mesecih)
Prikaz arheološke topografije (VAT General) vizualizacija lidarskih podatkov Slovenije za arheološo pregledovanje:
https://gisportal.gov.si/arcgis/rest/services/TEMELJNE_KARTE/LidarTlaZgradbe_D96/MapServer
Spletni pregledovalnik:
https://www.arcgis.com/home/webmap/viewer.html?basemapUrl=https%3A%2F%2Fgisportal.gov.si%2Farcgis%2Frest%2Fservices%2FTEMELJNE_KARTE%2FLidarTlaZgradbe_D96%2FMapServer&source=sd
Open LiDAR toolbox
Prostodostopno orodje za obdelavo podatkov zračnega laserskega skeniranja “Open LiDAR toolbox” omogoča izvedbo celotnega postopka obdelave podatkov z enim klikom. Uporabnik ne potrebuje nobenega predznanja razen osnovnega poznavanja programskega okolja QGIS.
Orodje je bilo razvito specifično za arheologijo in je metodološko utemeljeno v seriji prosto dostopnih znanstvenih člankov.
Povezava: https://stefaneichert.github.io/OpenLidarToolbox/
***
Smo so-organizatorji mednarodne znanstvene konference in delavnice TRAIL 2022, ki je največji samostojni dogodek iz področja arheološkega LiDAR-ja na svetu.
***
- LOZIĆ Edisa, ŠTULAR Benjamin, Archaeological LiDAR in Mediterranean Karst Landscapes. A Multiproxy Dating Method for Archaeological Landscape and a Case Study From Prehistoric Kras Plateau (Slovenia). − Archaeological Prospection, 2024, Online Version of Record before inclusion in an issue, 1−19. DOI: https://doi.org/10.1002/arp.1954
- ŠTULAR, B., LOZIĆ E., EICHERT S. 2023, Interpolation of airborne LiDAR data for archaeology, Journal of Archaeological Science: Reports 48, p.p. 103840. https://doi.org/10.1016/j.jasrep.2023.103840
- ŠTULAR, Benjamin, LOZIĆ Edisa, Airborne LiDAR data in landscape archaeology. An introduction for non-archaeologists. – Journal it - Information Technology, july 2022.
- ŠTULAR, B., EICHERT S, LOZIĆ E., Airborne LiDAR Point Cloud Processing for Archaeology. Pipeline and QGIS Toolbox, Remote Sensing 13, no. 16: 3225. https://doi.org/10.3390/rs13163225
- ŠTULAR B., LOZIĆ E., EICHERT S., Airborne LiDAR-Derived Digital Elevation Model for Archaeology, Remote Sens. 2021, 13(9), 1855; https://doi.org/10.3390/rs13091855.
- LOZIĆ, E., ŠTULAR, B. 2021, Documentation of Archaeology-Specific Workflow for Airborne LiDAR Data Processing, Geosciences 2021, 11(1), 26; https://doi.org/10.3390/geosciences11010026
- ŠTULAR, B., E. LOZIĆ 2020, Comparison of Filters for Archaeology-Specific Ground Extraction from Airborne LiDAR Point Clouds. – Remote Sensing 2020 (12), DOI: 10.3390/rs12183025.