Raziskovalna dejavnost: dendrokronologija

 

Arheobotanika: Stran za študente in arheologe na terenu | Raziskovalna dejavnost | Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Spletne povezave

Raziskovalna dejavnost

2. Dendrokronologija

Dendrokronologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem branik v lesu in omogoča ugotavljanje starosti lesa.

Temelji na dejstvu, da v drevesu vsako leto nastane ena branika (glej spodnjo sliko). Branike, nastale v različnih koledarskih letih, se razlikujejo med seboj po širini. Kadar so razmere za nastajanje lesa ugodne, so branike široke, kadar so neugodne, npr. v izjemno mrzli zimi ali suhem poletju, pa nastanejo ožje branike.


Prerez stebla s tipičnimi anatomskimi elementi lesa

Dendrokronološko »orodje« so grafi vzorcev različno širokih branik (t. i. kronologije ali zaporedja širin branik), ki so podobni pri istovrstnih drevesih z istega rastišča in vsebujejo tudi veliko informacij o klimi.

Za datiranje lesa je potrebno raziskati več vzorcev iz istega objekta (ali arheološkega najdišča) in na njih opraviti meritve širin branik. Rezultat meritve širin branik je kronologija ali zaporedje širin branik, ki jo najlaže prikažemo v obliki grafa, kjer so na X-osi leta rasti, na Y-osi pa širine branik (glej sliko zgoraj).

Tako izrisane grafe vsakega posameznega vzorca lesa nato med sabo primerjamo in sinhroniziramo. Če želimo ugotoviti leto nastanka branik, moramo zaporedje širin branik datirati tako, da graf širin branik vizualno in statistično primerjamo z ustrezno referenčno kronologijo (glej sliko spodaj).


Sinhronizacija, datiranje

Referenčne kronologije je treba sestaviti za vsako lesno vrsto, regijo in časovno obdobje.

Kadar nimamo ustreznih referenčnih kronologij, ali pa nimamo dovolj velikega števila ohranjenih branik v arheološkem lesu, ki ga želimo datirati, si pomagamo z radiokarbonskim datiranjem.

Velika prednost predhodno dendrokronološko analiziranega lesa je v tem, da lahko s pravilnim odvzemom vzorcev lesa za analizo 14C in z uporabo metode »wiggle matching« močno izboljšamo datiranje (v smislu natančnosti, oz. ožjega razpona datiranih let) (glej npr. ČUFAR, Katarina, TOLAR, Tjaša, 2006, 123–127).

Pri delu v dendrokronološkem laboratoriju si pomagamo z dendrokronološko tabelo

Več o odvzemu vzorcev za dendrokronološke raziskave >>

Reference (pdf):

  • Dendrokronološke raziskave na koliščih z Ljubljanskega barja (konec mlajše kamene, bakrena in srednja bronasta doba)
    • ČUFAR, Katarina, KROMER, Bernd, TOLAR, Tjaša, VELUŠČEK, Anton. Dating of 4th millennium BC pile–dwellings on Ljubljansko barje, Slovenia.J. archaeol. sci. 37, 2010, 2031–2039.
    • GASPARI, Andrej, ČUFAR, Katarina, ERIČ, Miran, TOLAR, Tjaša. Predhodne arheološke in dendrokronološke raziskave na koliščarski naselbini Veliki Otavnik Ib pri Bistri = Preliminary archaeological and dendrochronological researches at the pile–dwelling settlement Veliki Otavnik Ib near Bistra. – V: VELUŠČEK, Anton (ur.). Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas : Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. : the Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 16). Ljubljana, 2009, 167–175.
    • TOLAR, Tjaša, ZUPANČIČ, Martin. Novoodkrite lesene najdbe s Starih gmajn pri Verdu = Newly discovered wooden finds from Stare gmajne near Verd. – V: VELUŠČEK, Anton (ur.). Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas : Ljubljansko barje v 2. polovici 4. tisočletja pr. Kr. : the Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC, (Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 16). Ljubljana, 2009, 235–243.
    • ČUFAR, Katarina, TOLAR, Tjaša. Raziskave lesa z Resnikovega prekopa in radiokarbonsko datiranje. V: VELUŠČEK, Anton (ur.),. Resnikov prekop : najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju = the oldest pile– dwelling settlement in the Ljubljansko barje,(Opera Instituti archaeologici Sloveniae, 10). Ljubljana, 2006, 123–127.
  • Dendrokronološke raziskave z rimskih najdišč po Sloveniji (Vrhnika, Ljubljana)
  • Dendrokronološke raziskave z Zagrebškega najdišča
    ČUFAR, Katarina, KORENČIČ, Tjaša, TRAJKOVIĆ, Jelena, Drvo s tri arheološka nalazišta u Hrvatskoj i mogućnosti njegova istraživanja / Wood from three archaeological sites in Croatia and its research potential, Drvna industrija 57/2, 2006, 67–73.
  • Analiza zgodovinskega lesa iz visokogorskega objekta iz 18.-19. stoletja n. št.
    TOLAR, Tjaša, ČUFAR, Katarina, Les iz Mlinarjevega stanu Za koglom in njegov raziskovalni potencial, Kamniški zbornik 19, 2008, 273–275.

>> Arheobotanika