Naslov:
Okoljska arheologija in paleoekologija. Palinologija, arheobotanika in arheozoologija
Avtorji:
Leto:
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

Rastlinski in živalski ostanki, ki jih najdemo na arheoloških najdiščih ter v močvirskih in jezerskih sedimentih, so dober vir podatkov o načinu življenja, gospodarstvu, prehranskih navadah, nekdanjem okolju in prilagoditvi človeka nanj v različnih obdobjih. Vendar pa je treba znati te podatke pravilno zbrati in »prebrati«. S prvo celovito predstavitvijo področja delovanja palinologije, arheobotanike in arheozoologije v slovenskem jeziku bo to odslej lažje.

Knjiga je razdeljena na dva dela. Prvi, splošni del je posvečen teoretični predstavitvi palinologije, arheobotanike in arheozoologije. Orisu osnovnih vrst rastlinskih in živalskih najdb ter razmer, v kakršnih se odlagajo in ohranjajo v sedimentu, sledi predstavitev poglavitnih raziskovalnih metod in najpomembnejših interpretativnih okvirjev. V drugem delu je na kratko povzetih več primerov uporabe okoljske arheologije pri obravnavi različnih arheološko pomembnih problematik, s poudarkom na pomenu primerne izbire osnovnih metod dela.

Knjiga se lahko uporablja kot univerzitetni učbenik pri študiju arheologije in nekaterih drugih ved (npr. biologije in geologije) ter kot priročnik terenskim arheologom. Lahko je zanimivo branje že aktivnim raziskovalcem, ki bi želeli tovrstne študije vključiti v svoje raziskovalno delo. Zaradi tekočega podajanja snovi, številnih ilustracij in kopice praktičnih primerov pa lahko po knjigi poseže tudi zainteresirana nestrokovna javnost, ki so ji zapletene znanstvene objave nezanimive.

Kazalo vsebine

SPREMNA BESEDA

I. del: SPLOŠNO

1 PALINOLOGIJA (Maja Andrič)

  • 1.1 Zgodovina raziskav
  • 1.2 Nastanek in zgradba pelodnih zrn
  • 1.3 Tafonomija – v kakšnih razmerah se ohrani pelod in kako nastaja fosilni pelodni zapis?
  • 1.4 Vzorčenje in shranjevanje vzorcev
  • 1.5 Laboratorijska priprava vzorcev
  • 1.6 Analiza vzorcev: identifikacija in kvantifikacija peloda, opis sedimenta, določanje koncentracije mikroskopskega oglja in starosti sedimenta
  • 1.7 Interpretacija palinoloških rezultatov

2 ARHEOBOTANIKA (Tjaša Tolar)

  • 2.1 Zgodovina raziskav
  • 2.2 Tipi rastlinskih makroostankov z arheoloških najdišč
  • 2.3 Tafonomija
  • 2.4 Vzorčenje in shranjevanje vzorcev
  • 2.5 Laboratorijska priprava vzorcev
  • 2.6 Analiza rastlinskih makroostankov: razvrščanje, identifikacija, kvantifikacija
  • 2.7 Interpretacija arheobotaničnih rezultatov

3 ARHEOZOOLOGIJA (Borut Toškan)

  • 3.1 Zgodovina raziskav
  • 3.2 Tipi arheozooloških ostankov
  • 3.3 Tafonomija
  • 3.4 Vzorčenje in shranjevanje vzorcev
  • 3.5 Laboratorijska priprava vzorcev
  • 3.6 Analiza arheozooloških ostankov: opredelitev, opis in kvantifikacija
  • 3.7 Interpretacija arheozooloških rezultatov

 

II. del: PRIMERI PALEOOKOLJSKIH RAZISKAV

UVOD

  • Taksonomija rastlin in živali
  • Časovne skale

1 PRIMERNA IZBIRA OSNOVNIH METOD DELA

  • 1.1 Vpliv števila vzorcev na kakovost palinološke raziskave (Palinologija)
  • 1.2 Odvzem vzorcev za arheobotanične raziskave (Arheobotanika)
  • 1.3 Primerne metode dela za vzorce sedimenta, prepojene z vodo (Arheobotanika)
  • 1.4 Pomen vzorčenja z mokrim sejanjem v arheozoologiji (Arheozoologija)

2 NEKATERE RASTLINE SO V FOSILNEM ZAPISU VIDNEJŠE KOT DRUGE

  • 2.1 Ledenodobni srednjeevropski gozdovi (Palinologija)
  • 2.2 Možnosti in omejitve palinoloških raziskav vlažnih kontekstov na arheoloških najdiščih (Palinologija)
  • 2.3 Spekter arheobotaničnih ostankov iz zoglenelih in z vodo prepojenih sedimentov Arheobotanika)
  • 2.4 Prevelika ali premajhna zastopanost nekaterih rastlinskih taksonov (Arheobotanika)

3 DIVJE ALI UDOMAČENO/KULTIVIRANO?

  • 3.1 Kako zanesljiv pokazatelj začetka kultivacije žit je pelod? (Palinologija)
  • 3.2 Ampelomorfologija (Arheobotanika)
  • 3.3 Lan (Linum usitatissimum) kultiviran kot oljna ali tekstilna rastlina? (Arheobotanika)
  • 3.4 Moderni pristopi k raziskovanju začetkov udomačevanja živali (Arheozoologija)

4 NEKDANJE GOSPODARSTVO: VPLIV IN PRILAGODITEV ČLOVEKA NA OKOLJE

  • 4.1 Nastanek neolitske in današnje kulturne krajine v Beli krajini (Palinologija)
  • 4.2 Zgodnje poljedelstvo med življenjem obalpskih kolišč (Arheobotanika)
  • 4.3 Po sledeh začetka uvajanja zaprte reje prašičev v srednjeveški Evropi (Arheozoologija)

5 PALEOOKOLJE

  • 5.1 Poznoglacialna in holocenska vegetacija na Ljubljanskem barju ter vpliv koliščarjev na nekdanje okolje (Palinologija)
  • 5.2 Z vodo prepojeni arheobotanični makroostanki razkrivajo več (Arheobotanika)
  • 5.3 Mali sesalci kot orodje za prepoznavanje paleookoljskih sprememb (Arheozoologija)

6 PODNEBNE IN GOSPODARSKE SPREMEMBE V PROSTORU IN ČASU

  • 6.1 Vpliv podnebja na vegetacijo (Palinologija)
  • 6.2 Govedoreja v jugovzhodnih Alpah med vzponom in padcem Rimske države (Arheozoologija)

7 IZPOVEDNA VREDNOST PO PRESOJI ODVZETIH VZORCEV

  • 7.1 Fosilni iztrebki ali koproliti (Arheobotanika)
  • 7.2 Material iz nepopolno žganega predmeta, izdelanega iz gline (Arheobotanika)
  • 7.3 Ostanki tekstila, vrvi ali sukanca (Arheobotanika)

8 ARHEOZOOLOGIJA IN ZOOARHEOLOGIJA

  • 8.1 O kultu jamskega medveda (Arheozoologija)

LITERATURA

SLOVARČKA

  • Slovarček strokovnih izrazov
  • Slovarček angleških strokovnih izrazov

PRILOGE

  • Priloga 1: Dokumentiranje spiranja sedimenta iz kulturne plasti za analizo rastlinskih makroostankov
  • Priloga 2: Klasifikacija materiala v vzorcu/podvzorcu
  • Priloga 3: Arheobotanična tabela

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-872-8

Specifikacija

mehka vezava • 16,5 × 23,5 cm • 320 strani

Cena

37,00 EUR (redna); zadnji izvodi
29,00 EUR (klubska)