Arheobotanika
Arheobotanika: Stran za študente in arheologe na terenu | Raziskovalna dejavnost | Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Spletne povezave
V raziskovalni skupini za arheobotaniko se ukvarjamo s preučevanjem rastlinskih makroostankov z arheoloških najdišč, večjih od 0,355 mm. Najpogostejše najdbe so: les, oglje, zogleneli ali z vodo prepojeni ostanki plodov, semen in žitnih klasov.
V z vodo prepojenih arheoloških sedimentih se lahko ohranijo tudi nezogleneli ostanki ostalih vegetativnih rastlinskih delov, kot so stebelca, lističi, iglice, koreninice in steljke mahov. Vse to je lahko predmet raziskav v arheobotaniki.
Posebnega pomena v arheobotaniki so tudi najdbe koprolitov oz. iztrebkov domačih živali in ljudi. Njihova analiza poda informacijo o krmnih navadah in posredno tudi o okoljski vegetaciji in letnem času, v katerem so se živali pasle.
Osnovni namen arheobotaničnih raziskav je podati informacijo o prehranskih navadah preteklih ljudstev na raziskovanem območju. Ugotavljamo, kakšno je bilo tedanje razmerje med nabiralniškim in poljedelskim gospodarstvom, ter katere kulturne rastline so bile v določenem obdobju gojene.
Poleg informacije o prehrani / krmi ter pojavu določenih kulturnih rastlin na določenem območju, lahko arheobotanične raziskave, še posebno na mokrotnih najdiščih, razodenejo tudi podatke o okoliški vegetaciji tedanjega časa.
Najdbe organskih (pretežno rastlinskih) ostankov kopenskih organizmov z arheoloških najdišč so zelo primeren objekt za datiranje kulturne plasti z metodo radioaktivnega izotopa 14C.
Posebna veda znotraj arheobotanike je dendrokronologija, ki se ukvarja s preučevanjem zgodovinskega in arheološkega lesa. Glavni cilj je raziskati širine branik v lesu, na podlagi katerih lahko les ali oglje na leto natančno datiramo. Sekundarne raziskave v dendrokronologiji lahko razložijo tudi klimatska dogajanja v preteklosti.
***