Skip to main content

Raziskovalna dejavnost: dendrokronologija

 

Arheobotanika: Stran za študente in arheologe na terenu | Raziskovalna dejavnost | Raziskovalna oprema | Referenčna zbirka | Spletne povezave

Dendrokronologija je veda, ki se ukvarja s preučevanjem branik v lesu in omogoča ugotavljanje starosti lesa.

Temelji na dejstvu, da v drevesu vsako leto nastane ena branika (glej spodnjo sliko). Branike, nastale v različnih koledarskih letih, se razlikujejo med seboj po širini. Kadar so razmere za nastajanje lesa ugodne, so branike široke, kadar so neugodne, npr. v izjemno mrzli zimi ali suhem poletju, pa nastanejo ožje branike.


Prerez stebla s tipičnimi anatomskimi elementi lesa

Dendrokronološko »orodje« so grafi vzorcev različno širokih branik (t. i. kronologije ali zaporedja širin branik), ki so podobni pri istočasno rastočih istovrstnih drevesih z istega rastišča.

Za datiranje lesa je potrebno raziskati več vzorcev iz istega objekta (ali arheološkega najdišča) in na njih opraviti meritve širin branik. Rezultat meritve širin branik je kronologija ali zaporedje širin branik, ki jo najlaže prikažemo v obliki grafa, kjer so na X-osi leta rasti, na Y-osi pa širine branik (glej sliko zgoraj).

Tako izrisane grafe vsakega posameznega vzorca lesa nato med sabo primerjamo in sinhroniziramo. Če želimo ugotoviti leto nastanka branik, moramo zaporedja širin branik datirati tako, da grafe širin branik vizualno in statistično primerjamo z ustrezno referenčno kronologijo (glej sliko spodaj).


Sinhronizacija, datiranje

Referenčne kronologije je treba sestaviti za vsako lesno vrsto, regijo in časovno obdobje.

Kadar nimamo ustreznih referenčnih kronologij, ali pa nimamo dovolj velikega števila ohranjenih branik v arheološkem lesu, ki ga želimo datirati, si pomagamo z radiokarbonskim datiranjem (glej npr. Andrič M., Tolar T., Toškan B., Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija, Ljubljana, 2016, 34).

Velika prednost predhodno dendrokronološko analiziranega lesa je v tem, da lahko s pravilnim odvzemom vzorcev lesa za analizo 14C in z uporabo metode »wiggle matching« močno izboljšamo datiranje (v smislu natančnosti, oz. ožjega razpona datiranih let) (glej npr. ČUFAR, Katarina, TOLAR, Tjaša, 2006, 123–127).

Pri delu v dendrokronološkem laboratoriju si pomagamo z dendrokronološko tabelo

Več o odvzemu vzorcev za dendrokronološke raziskave >>

Reference:

>> Arheobotanika