Skip to main content

Arheobotanika: raziskovalna oprema

 

Arheobotanika: Stran za študente in arheologe na terenu | Raziskovalna dejavnost | Referenčna zbirka | Spletne povezave


Arheobotanični laboratorij na Igu

Spiralna oprema s sistemom dveh sit (z 2 mm in 0,355 mm premerom por), sistemom usedanja blata in odtokom čiste vode.


Arheobotanični laboratorij na Igu

Vzorec sedimenta namočimo v vedro z merilnim stolpcem, počakamo, da se blato usede in izmerimo volumen sedimenta pred spiranjem.

Vzorec spiramo (oz. mokro sejemo) počasi in z nežnim curkom vode, s polflotacijo.

Ko je vzorec spran (tj. ko skozi zadnje, najbolj fino sito teče prozorna voda), na sitih ostanejo organski ostanki.

Izmerimo volumen organskih ostankov, ki so se ujeli na sitih. Ločeno za veliko (2 mm) in malo (0,355 mm) frakcijo.

Organske frakcije s sit (rastlinske makroostanke) vakuumsko zapakiramo v PVC vrečke, ločeno za veliko in malo frakcijo. Do pregledovanja jih ohranjamo v hladnem in temnem prostoru, najbolje v hladilniku.

Če je vzorca zelo veliko, je pred pregledom / sortiranjem arheobotaničnega vzorca potrebno podvzorčenje, ki naj bo naključno, z žrebom ordinat in abscis izžrebanega kvadranta (glej spodnjo sliko).

Tako dobimo dva, naključno izbrana podvzorca, ločeno za veliko in malo frakcijo, ki ju pregledamo v celoti. Ostali vzorec ponovno vakuumsko zapakiramo in shranimo v hladilnik.

Pri pregledovanju frakcij s sit (podvzorcev) uporabljamo stereomikroskop z do 50-kratno povečavo in mehko pinceto.


Pogled pod stereomikroskopm, pri 10-kratni povečavi.

Iz pregledanega materiala izločimo vsa semena in plodove ter druge rastlinske ostanke (žitnih plev, perikarpov, plodnih glavic, steljk mahov, ipd.), ki jih znamo identificirati. Izločamo tudi manjše živalske najdbe (npr. ostanke rib, žuželk, kosti / zob /koprolitov malih sesalcev), ki jih predamo arheozoologu.


Sortiranje arheobotaničnih najdb

V kolikor je v izžrebanem podvzorcu preštetih več kot 384 identificiranih semen / plodov v vsaki frakciji posebej, skupno torej 768 semen / plodov, lahko s pregledovanjem vzorca zaključimo, saj smo dosegli statistično dovolj zanesljiv rezultat. Če tega števila nismo presegli, moramo podvzorčenje ponoviti in nadaljevati s pregledovanjem / sortiranjem vzorca.

Pri identifikaciji si pomagamo z določevalnimi ključi (npr. Beijerinck, 1947; Berggren, 1969 in 1981; Schoch in sod., 1988; Anderberg, 1994; Jones in sod., 2004; Cappers in sod., 2006) in lastno referenčno zbirko.

Ko zaključimo s pregledovanjem, sortiranjem in identifikacijo, sledi statistična obdelava rezultatov in interpretacija.

Pri delu v arheobotaničnem laboratoriju si pomagamo z aheobotanično tabelo (pdf) in referenčno zbirko.

____________________

Uporabna literatura

  • ANDRIČ, Maja, TOLAR, Tjaša, TOŠKAN, Borut. Okoljska arheologija in paleoekologija: palinologija, arheobotanika in arheozoologija. 1. izd. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2016. ISBN 978-961-254-872-8. [COBISS.SI-ID 283335936]
  • TOLAR, Tjaša, JACOMET, Stefanie, VELUŠČEK, Anton, ČUFAR, Katarina. Recovery techniques for waterlogged archaeological sediments: a comparison of different treatment methods for samples from Neolithic lake shore settlements. – Veg. hist. Archaeobot. 19/1, 2010, 53–67.