Arheobotanika: Stran za študente in arheologe na terenu | Raziskovalna dejavnost | Referenčna zbirka | Spletne povezave

Raziskovalna oprema in potek dela

Spiralna oprema s sistemom dveh sit (z 2 mm in 0,355 mm premerom por), sistemom usedanja blata in odtokom čiste vode.

Vzorec sedimenta namočimo v vedro z merilnim stolpcem, počakamo, da se blato usede in izmerimo volumen sedimenta pred spiranjem.

Vzorec spiramo (oz. mokro sejemo) počasi in z nežnim curkom vode, s polflotacijo.

Ko je vzorec spran (tj. ko skozi zadnje sito teče prozorna voda), na sitih ostanejo organski ostanki.

Izmerimo volumen organskih ostankov, ki so se ujeli na sitih. Ločeno za veliko (2 mm) in malo (0,355 mm) frakcijo.

Organske frakcije s sit (makrorastlinske ostanke) vakuumsko zapakiramo v PVC vrečke, ločeno za veliko in malo frakcijo. Do pregledovanja naj stojijo na hladnem in temnem, najbolje v hladilniku.

Če je vzorca zelo veliko, je pred pregledom / sortiranjem vzorca potrebno podvzorčenje, ki naj bo naključno, z žrebom ordinat in abscis izžrebanega kvadranta (glej spodnjo sliko).

Tako dobimo dva, naključno izbrana podvzorca, ločeno za veliko in malo frakcijo, ki ju pregledamo v celoti. Ostali vzorec ponovno vakuumsko zapakiramo in shranimo v hladilnik.

Pri pregledovanju frakcij s sit (podvzorcev) uporabljamo stereomikroskop z do 50-kratno povečavo in mehko pinceto.


Pogled pod stereomikroskopm, pri 10-kratni povečavi.

Iz pregledanega materiala izločimo vsa semena in plodove ter druge rastlinske ostanke (žitne pleve, perikarpe, plodne glavice, steljke mahov, ipd.), ki jih znamo identificirati. Izločamo tudi manjše živalske najdbe (npr. ostanke rib, žuželk, kosti / zob /koprolitov malih sesalcev), ki ih predamo arheozoologu.


Sortiranje arheobotaničnih najdb

V kolikor je v izžrebanem podvzorcu preštetih več kot 384 identificiranih semen / plodov v vsaki frakciji posebej, skupno torej 768 semen / plodov, lahko s pregledovanjem vzorca zaključimo, saj smo dosegli statistično dovolj zanesljiv rezultat. Če tega števila nismo presegli, moramo podvzorčenje ponoviti in nadaljevati s pregledovanjem / sortiranjem vzorca.

Pri identifikaciji si pomagamo z določevalnimi ključi (npr. Beijerinck, 1947; Berggren, 1969 in 1981; Schoch in sod., 1988; Anderberg, 1994; Jones in sod., 2004; Cappers in sod., 2006) in lastno referenčno zbirko.

Ko zaključimo s pregledovanjem, sortiranjem in identifikacijo, sledi statistična obdelava rezultatov in interpretacija.

Pri delu v arheobotaničnem laboratoriju si pomagamo z aheobotanično tabelo (pdf).

 

Na vrh