Rekonstrukcija paleookolja s pomočjo analize rastlinskih in živalskih mikrofosilov v kulturnih plasteh slovenskih arheoloških najdišč

Raziskava je nadaljevanje dvostranskega slovensko-ruskega projekta Razvoj slovenske kulturne krajine: primerjava rezultatov analize fitolitov in peloda. Z raziskavo želimo proučiti razvoj nekdanje vegetacije in ugotoviti, katere rastline so ljudje prinašali v arheološka naselja z namenom, da jih uporabijo v prehrani ali kot gradbeni material. V okviru projekta trenutno poteka analiza fosilnega peloda, fitolitov in drugih mikrofosilov, ki so se ohranili v kulturnih plasteh arheoloških najdišč na področju Ljubljanskega barja (Blatna Brezovica, Maharski prekop in Stare gmajne), Bele krajine (Črnomelj) in Sežanskega krasa (Mala Triglavca), ter v pedoloških profilih v bližini arheoloških najdišč na Pokljuki (Klek).

Področja raziskav: Ljubljansko barje (Blatna Brezovica, Stare gmajne, Maharski prekop), Klek (Pokljuka), Črnomelj in Mala Triglavca (pri Divači).

V čem je prednost multidisciplinarnih paleoekoloških raziskav, ki vključujejo obe raziskovalni metodi - analizo peloda in fitolitov?
Raziskovalni metodi sta komplementarni in uporaba obeh hkrati nam daje več informacij o nekdanjem okolju in ekonomiji kot pa vsaka analiza posebej. Fitoliti so mikroskopski drobci, ki nastajajo v rastlinskem tkivu in se, ko rastlina propade, odlagajo neposredno v arheološko kulturno plast. Ker so zgrajeni iz anorganskih snovi (SiO2) so bolj odporni na napade aerobnih bakterij kot pelod in se dobro ohranijo tudi v suhih razmerah, ki so značilne za veliko večino arheoloških najdišč.

Fitoliti trsja. Foto A. Golyeva.

Analiza fitolitov, ki je bila v Sloveniji v okviru mednarodnih dvostranskih projektov opravljena prvič, je razmeroma mlada veda s katero se trenutno v Evropi ukvarja samo okrog 15-20 raziskovalcev. Zato jo na tej spletni strani želimo popularizirati in posredovati nekaj povezav na spletne strani raziskovalcev, ki se ukvarjajo s fitoliti.