Razvoj slovenske kulturne krajine: primerjava rezultatov analize fitolitov in peloda

Multidisciplinarne paleoekološke raziskave, ki vključujejo analizo fosilnega peloda in fitolitov, so v Evropi izjemno redke, pa čeprav ima kombiniranje obeh med seboj komplementarnih ved številne prednosti in nam omogoča boljšo rekonstrukcijo nekdanjega okolja. Glavna prednost pelodne analize je da nam omogočajo proučevanje nekdanje (še zlasti gozdne) vegetacije in odprtosti pokrajine zaradi človekovega vpliva na okolje, medtem ko se analiza fitolitov pogosteje uporablja za podrobnejšo identifikacijo kulturnih rastlin (n. pr. žitaric in drugih trav). Fitoliti se, za razliko od peloda, ohranijo tudi v suhih razmerah, ki so značilne za veliko večino arheoloških najdišč. S pomočjo biomorfne analize, ki vključuje tudi identifikacijo ostankov drugih rastlinskih in živalskih mikrofosilov (n. pr. diatomej in spikul spužev), je mogoče oceniti tudi nekdanje hidrološke razmere.

dr. Alexandra Golyeva

Spikula spužve. Foto: A. Golyeva.

Cilj našega raziskovalnega projekta je bil zato ugotoviti, kakšna je ohranjenost fitolitov in peloda na različnih tipih paleoekoloških (n. pr. jezera, močvirja) in arheoloških najdišč (plane naselbine na suhih ali vlažnih terenih ter jamska najdišča) in kakšne so prednosti kombiniranega raziskovalnega pristopa. Zato smo opravili pilotsko študijo, ki je vključevala analizo peloda in fitolitov na različnih lokacijah: med drugim smo analizirali palinološke vrtine in vzorce sedimenta z arheoloških izkopavanj na Ljubljanskem barju (Resnikov prekop), Dolenjskem (Bela cerkev) in v okolici Divače (jamsko najdišče Mala Triglavca).

Kaj so pokazali rezultati te pilotske študije? Na obeh lokacijah, kjer je bilo vzorčenje opravljeno na vlažnem terenu na arheološkem najdišču ali v njegovi neposredni bližini (Resnikov prekop in Bela cerkev), je analiza mikrofosilov omogočila rekonstrukcijo hidroloških razmer na terenu (e.g. Golyeva 2006, Andrič 2006). Na najdišču Bela cerkev, kjer je bil pelod zaradi (za palinološke raziskave) presuhega terena zelo slabo ohranjen, je analiza fitolitov potrdila verodostojnost palinološke rekonstrukcije paleookolja, ki je kazala na razmeroma odprto pašniško pokrajino na poplavni ravnici in v njeni neposredni okolici. Hkrati pa je analiza fitolitov omogočila še podrobnejšo rekonstrukcijo nekdanje vegetacije. Ugotovili smo namreč, da je rečno dolino v času odlaganja organske plasti, ki je bogata s pelodom 'trav', poraščalo trstičje.

Vzorčenje na lokaciji Bela cerkev (Dolenjska)

Raziskava je tudi pokazala, da na večini arheoloških najdišč, ki so locirana na bolj suhih terenih, pelod ni ohranjen, medtem ko je koncentracija fitolitov običajno višja kot na paleoekoloških najdiščih. Na arheoloških najdiščih je zato analiza fitolitov (poleg analize karboniziranih makrobotaničnih ostankov) edina paleobotanična metoda, ki daje informacije o (kulturnih) rastlinah, ki so jih ljudje v preteklosti prinašali v naselbino oziroma so na arheološka najdišča prišle z živino. Tako, s fitoliti bogato arheološko najdišče, je na primer jamsko najdišče Mala Triglavca.

Zaradi prednosti, ki jih izbrani multidisciplinarni raziskovalni pristop prinaša, smo se odločili, da z analizo nadaljujemo in v raziskavo vključimo še nova arheološka najdišča. Tudi nova raziskava poteka v okviru slovensko ruskega bilateralnega projekta (Rekonstrukcija paleookolja s pomočjo analize rastlinskih in živalskih mikrofosilov v kulturnih plasteh slovenskih arheoloških najdišč).