Pred kolišči: zgodnjeholocenska poselitev Ljubljanskega barja

Ljubljansko barje je arheološko znano predvsem po koliščarskih naselbinah, ki izvirajo iz časa od konca neolitika do srednje bronaste dobe. Vendar koliščarske naselbine ne predstavljajo najstarejših sledov človeka na Ljubljanskem barju. Najdbe, pripisane paleolitiku, so redke in negotove. Najstarejši zanesljivi sledovi človeške prisotnosti na Ljubljanskem barju so prvič izpričani v obdobju mezolitika v zgodnjem holocenu.

Kolišča in mezolitska najdišča na Ljubljanskem barju

Cilji projekta

• Nadaljevanje arheološkega izkopavanja na Vrbičevem hribcu in novo izkopavanje na Bregu pri Škofljici. Obdelava že izkopanega gradiva z Vrbičevega hribca in revizija površinsko zbranega kamnitega inventarja z najdišč Vrbičev hribec, Breg pri Škofljici, Zamedvedca in Sv. Lovrenc.
• Razjasniti kronološko in kulturno pripadnost najdišča Breg pri Škofljici in Vrbičev hribec, ter na podlagi tipo-tehnološke analize preveriti mezolitsko pripadnost kamnitih artefaktov z Zamedvedce in Sv. Lovrenca.
• Petrografska, mikroskopska mineraloška in XRD analiza surovine kamnitih artefaktov z Brega pri Škofljici, Vrbičevega hribca, Zamedvedce in Sv. Lovrenca ter primerljivih geoloških vzorcev iz okolice Ljubljanskega barja z namenom ugotoviti izvorna območja uporabljene surovine.
• Pridobiti nove zooarheološke in paleobotanične podatke z Brega pri Škofljici in Vrbičevega hribca, ki bodo prispevali k boljšemu poznavanju zgodnjeholocenske paleoklime in okolja na Ljubljanskem barju in območju jugovzhodnih Alp.

Vrbičev hribec (foto: D. Valoh)

Projekt bomo začeli z revizijo zbirk kamnitih inventarjev, zbranih pri površinskih pregledih najdišč Breg pri Škofljici, Vrbičev hribec, Zamedvedca in Sv. Lovrenc, ki jih hranita Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Narodni muzej Slovenije. Opravili bomo tipološke, tehnološke in metrične analize kamnitih artefaktov. Vzpostavili bomo bazo podatkov, ki bo služila kot osnova za statistične analize.

Pri reviziji površinsko zbranih najdb bomo surovino, iz katere so izdelani kamniti artefakti, makroskopsko razdelili na petrografske skupine. Tako bomo ugotovili, katere petrografske skupine prevladujejo na posameznih najdiščih. Z uporabo geološke karte bomo s terenskimi pregledi poiskali in preverili potencialna nahajališča surovine v širši okolici Ljubljanskega barja. Nabrali bomo geološke vzorce za primerjalne mineraloške analize. Vzpostavili bomo primerjalno zbirko kamnite surovine, ki jo bodo sestavljali arheološki in geološki vzorci.

Breg pri Škofljici (foto: M. Turk)

Po opravljeni reviziji dosegljivih kamnitih inventarjev in vzpostavitvi baze za statistične analize, bomo izvedli arheološko izkopavanje, najprej na Vrbičevem hribcu in nato na Bregu pri Škofljici. Načrtovana površina izkopa je 8 do 12 m² na vsakem najdišču. Med izkopavanjem bomo vzeli vzorce za radiokarbonsko datiranje, za paleobotanične, palinološke in sedimentološke analize.

Po vsakem izkopavanju bo mokro presejan izkopani sediment pregledan v laboratoriju, kjer bodo pobrani vsi arheološki, zoološki in paleobotanični ostanki. Tipološke, tehnološke, metrične in statistične analize litičnega inventarja ter analizo koščenih artefaktov bo opravil M. Turk. A. Velušček bo proučil keramične najdbe in pomagal pri vodenju projekta. Živalske ostanke bo analiziral B. Toškan, paleobotanične ostanke T. Tolar. Pelodne analize bo opravila M. Andrič (vsi Inštitut za arheologijo ZRC SAZU). A. Horvat z Paleontološkega inštituta Ivana Rakovca ZRC SAZU bo opravil petrološko analizo surovine. Arheozoološka anliza bo poleg taksonomske določitve usmerjena v analizo antropogenih sledov na kosteh.

Z arheobotanično analizo bomo preučili makroskopske rastlinske ostanke, semena, plodove, les in oglje rastlin, ki so uspevale v času poselitve raziskovanega najdišča. Ugotavljali bomo, katere rastline je na najdišče prinesel človek kot vir prehrane (ali surovine in kurjave) in katere predstavljajo naravno rastje. S palinološko analizo bomo dobili vpogled v širšo vegetacijsko sliko Ljubljanskega barja in posredno paleoklime v zgodnjem holocenu.

 
Odlomki kamene strele z Vrbičevega hribca in mikrokonica z Brega pri Škofljici (foto: D. Valoh)

V prvi fazi analize surovine kamnitih artefaktov, pridobljenih z novimi arheološkimi izkopavanji na Bregu pri Škofljici in Vrbičevem hribu, bomo surovino makroskopsko določili z namenom ugotoviti najpogostejše petrografske skupine. Nadalje bomo na izbranih vzorcih opravili mikroskopsko analizo. Izvedli bomo podrobne mineraloške analize vzorcev, opravili bomo petrografsko mikroskopijo, rentgensko difrakcijo (XRD) in geokemijo. S pomočjo mikroskopskih analiz bomo ugotovili, ali obstajajo podobnosti v surovini med arheološkimi in geološkimi vzorci ter med arheološkimi vzorci z Brega pri Škofljici in Vrbičevega hriba. Na geoloških vzorcih iz narave bomo opravili enake analize kot na arheoloških vzorcih ter nato medsebojno primerjali rezultate. Na koncu bomo naredili še enake analize na izbranih vzorcih najpomembnejših petrografskih skupin z najdišča Zamedvedca in Sv. Lovrenc ter primerjali rezultate z Bregom pri Škofljici, Vrbičevim hribcem in geološkimi vzorci.

Po opravljeni tipološki, tehnološki, metrični in surovinski analizi litičnega inventarja z Brega pri Škofljici in Vrbičevega hribca bomo s statističnimi metodami ugotavljali podobnosti in razlike med izbranimi spremenljivkami med litičnimi inventarji obeh najdišč. Dobljene rezultate bomo glede na možnost primerjali z Zamedvedco in Sv. Lovrencem ter drugimi najdišči iz poznega mlajšega paleolitika in mezolitika iz jugovzhodnih Alp in severnega Jadrana.