Pes ali njegov gospodar? Znanstvena študija človeških ali pasjih koprolitov s kolišča na Starih gmajnah v Sloveniji

Osnovni Podatki

Opis

Na eneolitskem najdišču Stare gmajne v Sloveniji je bilo v letu 2007 najdenih 16 pasjih ali človeških koprolitov znotraj 15 m2 velike sonde. Ohranjeni so v z vodo prepojenem stanju ter hranjeni v hladilniku (npr. sl. 1). Primerek podobne oblike in velikosti je bil nedavno najden in analiziran tudi na kolišču Črnelnik, drugem eneolitskem najdišču z Ljubljanskega barja. Raziskava makroostankov v njem je pokazala, da je vseboval predvsem ostanke ribjih glav (lobanjske kosti in zobe) in veliko manj rastlinskih ostankov (Velušček et al. 2018, 25-26 in Tolar & Galik 2019). Odsotnost rastlinskih makroostankov (razen posameznih semen lanu in robid) dodatno prepriča, da gre najverjetneje za pasji iztrebek.


Sl. 1: Primer vzorca s petimi pasjimi ali človeškimi koproliti s Starih gmajn.

Glavni cilj predlaganega raziskovalnega projekta je interdisciplinarno analizirati vsakega od najdenih koprolitov, ugotoviti ali gre za pasji ali človeški izvor ter pridobiti raznovrstne informacije, ki nam jih tovrstne najdbe ponujajo. V nadaljevanju želimo ponoviti izkopavanja v bližini mesta sonde iz leta 2007, s čimer bi povečali raziskovalni prostor in nabor raziskovalnega materiala (tako arheološkega kot arheobiološkega, vključujoč morebitnih novih koprolitov).

Rastlinski in/ali živalski makrofosili v iztrebkih (kot tudi iz kulturne plasti) podajo informacijo o prehrani, v primeru pasjih/človeških koprolitov lahko rečemo celo o dnevni prehrani posameznika. Poleg arheobotanika zato nujno potrebujemo tudi arheozoologa, v našem primeru še zlasti specialista za ptičje in ribje kosti. V projekt zato vključujemo dva zunanja partnerja s tovrstnimi izkušnjami: Avstrijski arheološki inštitut (ÖAI) Avstrijske akademije znanosti (ÖAW) na Dunaju in Fakulteto za naravoslovne vede in matematiko Univerze v Mariboru (UM). Vodilni partner, Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) bo prevzel analizo sesalskih in rastlinskih ostankov ter pelodne analize. Sodelavci Avstrijskega arheološkega inštituta ÖAW bodo analizirali ribje in morebitne ostanke dvoživk in plazilcev. Ostanke ptičev bodo analizirali na Fakulteti za naravoslovne vede in matematiko UM. Prisotnost morebitnih parazitov prebavnega trakta bo diagnosticirana v Franciji, za kar bo zadolžen tretji partner, Chrono-Environment laboratory z Univerze Bourgogne Franche-Comte, Besançon. Ta raziskava bo dala informacijo o zdravstvenem stanju osebkov kot tudi o biološkem izvoru koprolitov (pes ali človek). Dodatno se bo na nekaj primerih vršil tudi poskus izolacije in pomnoževanja mitohondrijske DNK (mt-DNK) ter analiza biomarkerjev. Genetske raziskave bodo potekale s pomočjo četrtega partnerja, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem. Analiza biomarkerjev pa bo potekala v okviru avstrijskega dela projekta, in sicer na Institute of Chemical Technologies and Analytics, Vienna University of Technology na Dunaju. Kemične analize prisotnosti določenih biomarkerjev (kot so lipidi, steroidi, terpenoidi, ketoni idr.) v koprolitih nam podajo informacijo o pretežno vegeterijanski odnosno omnivori prehrani. Interdisciplinarno raziskavo bodo zaključile radiokarbonske datacije rastlinskih ali živalskih makroostankov, izločenih iz določenih koprolitov. Analize, katerih rezultati bodo podali podatke o starosti iztrebkov, torej faze oz./ali faz poselitve/-ev, se bodo vršile na eni izmed specializiranih komercialnih ustanov (npr. Poznan laboratory ali Beta Analytic ZDA).

Predviden ponovni izkop manjše sonde na Starih gmajnah je pomemben, ne samo zaradi možnosti pridobitve novega materiala (tudi koprolitov), ki so očitno na tem najdišču ohranjeni v večjem številu, pač pa tudi zaradi drugih raziskav, ki se bodo hkrati vršile. Projekt ima pomembno vlogo tudi z vidika varovanja kulturne dediščine.

Projektna skupina


Faze projekta

V okviru projekta bomo preliminarno multidisciplinarno analizirali šest iztrebkov (koprolitov) s Starih gmajn, ki so bili najdeni pri izkopavanjih v letu 2007. Izvedene bodo palinološka, paleoparazitološka, arheobotanična, arheozoološka analize in poskus izolacije mt-DNK. Rezultate bomo objavili v SCI reviji.

Faza 1

V prvem letu bomo izvedli tudi ponovno sondiranje na ogroženem najdišču Stare gmajne, in sicer v bližini v letu 2007 odkritih koprolitov. Glede na koncentriranost iztrebkov znotraj treh kvadratnih metrov v sondi iz leta 2007, pričakujemo pozitiven rezultat, tj. odkritje novih – svežih koprolitov, ki bodo vsekakor še bolj primerni za podrobnejše raziskave, še zlasti za DNK in analizo biomarkerjev.

Na podlagi izkušenj raziskav na “starih” iztrebkih, se bodo še v istem letu začele vršiti analize dolgotrajnejših raziskav na morebitnih novih iztrebkih: analiza biomarkerjev, ki jo bo vodil prof. dr. Erwin Rosenberg, testiranje izolacije in morebitnega pomnoževanja DNK, ki jih bo vodila prof. dr. Elena Bužan, pelodna analiza, ki jo bo vodila doc. dr. Maja Andrič in analiza paleoparazitov, ki jo bo vodil prof. dr. Matthieu Le Bailly.

Faza 2

Z zamikom enega leta se bodo začele vršiti makro-analize, ki bodo iztrebke dokončno demolirale. Z nežno mokro flotacijo na situ s premerom por 0,056 mm bomo vsak iztrebek posebej presejali in iz njega pobrali vse makro-ostanke, rastlinske in živalske, ki jih bomo vrstno identificirali in kvantificirali. Identifikacije bodo vodili: doc. dr. Tjaša Tolar za rastlinske ostanke, doc. dr. Borut Toškan za ostanke sesalske favne, prof. dr. Franc Janžekovič za ostanke ptic, doc. dr. Alfred Galik s sodelavci pa za ostanke rib in morebitnih dvoživk ter plazilcev.

Faza 3

Tretje projektno leto bo namenjeno skupni interpretaciji dobljenih rezultatov in pripravi SCI objave.


Časovnica raziskovalnega projekta v letih 2020–2023


Rezultati

  • JANŽEKOVIČ, Franc, KLENOVŠEK, Tina, MLÍKOVSKÝ, Jiři, TOŠKAN, Borut, VELUŠČEK, Anton. Eneolithic pile dwellers captured waterfowl in winter : analysis of avian bone remains from two pile dwellings in Ljubljansko barje (Slovenia). International journal of osteoarchaeology. [Print ed.]. 2021, 1−10. DOI: 10.1002/oa.3012.
  • TOLAR, Tjaša, GALIK, Alfred, LE BAILLY, Matthieu, DUFOUR, Benjamin, CAF, Nina, TOŠKAN, Borut, BUŽAN, Elena, ZVER, Lars, JANŽEKOVIČ, Franc, VELUŠČEK, Anton. Multi-proxy analysis of waterlogged preserved Late Neolithic canine excrements. − Vegetation history and archaeobotany 30, no. 3, 2021, 107−118. DOI: 10.1007/s00334-020-00805-y.
  • TOLAR, Tjaša, VOVK, Irena, JUG, Urška. The use of Cornus sanguinea L. (dogwood) fruits in the Late Neolithic. Vegetation history and archaeobotany. [Print ed.]. 2021, vol. 30, no. 3, str. 347-361, ilustr., zvd. ISSN 0939-6314. DOI: 10.1007/s00334-020-00788-w.
  • LEGHISSA E., Deschmann’s pile-dwelling sites near Ig and the cultural-chronological attribution of the Late Copper Age Ljubljana culture / Kulturna in časovna umestitev poznobakrenodobne ljubljanske kulture na Dežmanovih koliščih pri Igu, Arheološki vestnik 72, 2021, 7−51. doi: https://doi.org/10.3986/AV.72.01
  • ANDRIČ, Maja. Maharski prekop, Stare gmajne and Blatna Brezovica settlements and the vegetation of Ljubljansko barje (Slovenia) in the 4th millennium cal BC. − Documenta Praehistorica. Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneolitika v Sloveniji. Neolitske študije= Neolithic studies 47, 2020, 420−445, DOI: 10.4312/dp.47.24.
  • VELUŠČEK, Anton. The Ljubljansko barje in Central Slovenia during the Copper Age. − V: GUTJAHR, Christoph, TIEFENGRABER, Georg (ur.). Beiträge zur Kupferzeit am Rande der Südostalpen : Akten des 4. Wildoner Fachgesprächs am 16. und 17. Juni 2016 in Wildon/Steiermark (Österreich), Materialhefte zur Archäologie des Südostalpenraumes, Bd. 1, 2020, 223−238.
  • TOLAR Tjaša, GALIK Alfred, A Study of Dog Coprolite from Late Neolithic Pile-Dwelling Site in Slovenia. − Archaeological Discovery 7, 2019, 20−29.