Kulturna dediščina Krvavca – priprava turističnega produkta in njegovega vodenja

applied project
Osnovni Podatki

Opis

Arheologija celotnega srednjega veka je pri nas v primerjavi z drugimi arheološkimi obdobji najslabše razvita. Zgodnjesrednjeveško in viskosrednjeveško najdišče Na Bleku na Krvavcu (7./8.−13./14. st.) izkazuje izjemno ohranjenost nekaterih stavb, ki so bile opuščene z notranjo opremo vred, tako da lahko govorimo o tako imenovanem "fenomenu Pompeji". Vprašanje, s kakšnimi nameni so se ljudje podajali v visokogorje, še ni razrešeno. V veliki meri je odvisno od rekonstrukcije paleookolja. Arheološko najdišče leži na robu smučišča Krvavec. Prostor smučišča je poleti turistično slabo izkoriščen. To vabi k povezavi kulturne dediščine in turizma. Ena od možnosti, ki se na Krvavcu ponuja kot neposredna aplikacija kulturne dediščine v obliki dodatne ponudbe za prosti čas, je dejavnost arheološkega parka oziroma muzeja na prostem. Raznolikost vsebin in ekonomski pomen zahtevajo ustrezen način upravljanja, ki je usklajen z lastniškimi razmerji, vključitvijo v javno življenje in izrabo, ki je skladna s spomeniškovarstvenimi merili.


Iz zloženke o Krvavcu v preteklosti

Zaradi specifičnosti razmer je treba za Krvavec tak model upravljanja turističnega produkta posebej razviti. Iz zloženke o Krvavcu v preteklosti Raziskava ima zato več medsebojno povezanih ciljev. Prvi je, s pomočjo terenskih raziskav v treh kratkih poletnih sezonah v viskogorju in njihove kabinetne ter laboratorijske analize zbrati dovolj podatkov, ki bi omogočili pojasniti vzroke bivanja na Krvavcu in njegovo rekonstrukcijo v preteklosti. S tem je dana stvarna podlaga za pripravo turističnega produkta, arheološkega muzeja na prostem. Gre za vzpostavitev turistične atrakcije z močno zgodbo in izobraževalno vsebino, ki pritegne nov profil obiskovalcev, dodatno zadrži starega, s tem zapolni sezonsko praznino, da novo draž stari glavni sezoni, podaljša čas bivanja, poveča izdatke obiskovalcev in z vsem tem prinese večji turistični zaslužek. Omogoči pa tudi primerjalno prednost pred konkurenčnimi smučišči, ki podobne atrakcije nimajo, saj gre za prvi tak primer.


Rezultati

Benjamin ŠTULAR, Vloga kulturne dediščine pri trajnostnem razvoju varovanih območij na primeru arheološke dediščine v Kamniško-Savinjskih Alpah. – Geografski informacijski sistemi v Sloveniji 2007–2008, 2008, 341–353.

Andreja BREZNIK, The archaeological park activity in Slovenia: but when?. – EXAR Conference paper, 2008.

Andrej PLETERSKI, Kuhinjska kultura v zgodnjem srednjem veku (Die Küchenkultur im Frühmitelalter). Ljubljana, 2008.

Andrej PLETERSKI, Luka PERŠIČ, Krvavec. – Srednji vek: arheološke raziskave med Jadranskim morjem in Panonsko nižino / Mittelalter: Archäologische Forschungen zwischen der Adria und der Pannonischen Tiefebene, Ljubljana 2008, 137–144.

Andrej PLETERSKI, Nekateri topografski vidiki obrednih mest / (Some Topographic Aspects of Ritual Places). – Studia ethnologica Croatica 21/1, 2009, 27–46.


Ostanki hiše iz 8.–10. stoletja.