Digitalna arheologija slovenske gradiščne pokrajine

Opis

Arheološke raziskave starodavnih pokrajin so pokazale zapletenost človekovih odnosov s fizičnim okoljem. S širokim pogledom na interakcijo med človekom in pokrajino lahko opredelimo spreminjajoče se strategije vsakodnevnega upravljanja pokrajine, pa tudi bolj izjemne dogodke, kot je vloga naravnih in antropogenih pokrajin v vojaških spopadih med ljudmi. Projekt Digitalna arheologija slovenske gradiščne pokrajine se osredotoča na arheologijo pozne prazgodovinske železne dobe in zgodnje zgodovinske rimske dobe v jugozahodni Sloveniji (8. stoletje pr. n. št. do 1. stoletje n. št.). Naša mednarodna, večinstitucionalna ekipa uporablja kombinacijo arheoloških izkopavanj, terenskih raziskav in zračnega laserskega skeniranja (LiDAR) za preučevanje organizacije naselja in spreminjanja krajine. Ta projekt je prva ameriško-slovenska arheološka terenska šola in povezuje mednarodno strokovno znanje z vključevanjem javnosti v obeh državah. Vzpostavlja partnerstva med ameriškimi univerzami in nacionalnimi ustanovami za kulturno dediščino v Sloveniji, kar zagotavlja okvir za znatno rast skupnega dela na področju kulturne dediščine. Štipendija zagotavlja podporo za bistveno prevrednotenje prejšnjih konceptov poselitve in rabe krajine v pozni prazgodovini ter razumevanje rabe krajine s strani avtohtonih in invazivnih sil v vojaških spopadih na tem območju, zlasti vpadov rimske vojske, ki so se začeli v 2. stoletju pred našim štetjem in dosegli vrhunec z osvojitvijo regije med Oktavijevo ilirsko vojno (35–33 pr. št.).

Predlagani projekt to prelomno obdobje raziskuje z naslednjimi raziskovalnimi cilji:
1. Razumeti spreminjajočo se rabo pokrajine, povezano s kulturno identiteto od železne dobe do rimskega obdobja, zlasti v kontekstu nasilnih vojaških spopadov med prebivalci.
2. Razumeti dinamiko naselij in njihovih zaledij ter kako so se te povezave kazale v antropogenih krajinskih značilnostih.

Raziskovalna skupina za obravnavo teh vprašanj uporablja večstopenjski pristop z mešanimi metodami (izkopavanja, izdelava mikro-regionalnih krajinskih podatkov LiDAR, interpretativno kartiranje obdelanih podatkov in terenska ocena informacij, pridobljenih z LiDAR). Na regionalni ravni ocena tal na območju od prelaza Razdrto (Ocra) do sodobne Ilirske Bistrice zagotovlja dokaze za razumevanje rabe pokrajine sever/prelaz proti jugu/obronku. Na medsosedski ravni so primerjave talno prepoznanih značilnosti na območju od Šembij do Šilentabora zagotovile bolj diferencirano sliko poselitve v obdobjih pred in po rimski osvojitvi. Poleg tega so podatki, zbrani z usmerjenim brezpilotnim zrakoplovom LiDAR, uporabljeni za izdelavo interpretacijskih zemljevidov višje ločljivosti mikro-regije Slavina s poudarkom na štirih gradiščih v okolici Slavine: Baba, Ambroževo gradišče, Gradišče nad Selcami in Podvršek. Ti podatki omogočajo nove poglede na pokrajine agregatnih gradišč, ki kažejo različne zgodovine železne dobe in po-rimske poselitve, čeprav so na območju 5 km2. Nazadnje, na ravni znotraj najdišča, usmerjena izkopavanja na gradišču Baba v Slavini omogočajo podrobno ureditev te poznoprazgodovinske naselbine, razkrivajo pa tudi vrste strategij, ki so jih železnodobna ljudstva uporabljala proti rimskim zavojevalcem.

Projektna vodja pri sodelujoči inštituciji je dr. Adrienne Frie .