Latenizacija na prostoru od jugovzhodnih Alp do hrvaško-srbskega Podonavja

LATÈNISIERUNG IM RAUM VON DEN SÜDOSTALPEN BIS ZUM KROATISCH-SERBISCHEN DONAUGEBIET
Fragen und Modelle im Spiegel neuer Forschungsergebnisse
Forschungskolloquium
Kobariški muzej, Kobarid, 23. – 25. 11. 2012

LATENIZACIJA NA PROSTORU OD JUGOVZHODNIH ALP DO HRVAŠKO-SRBSKEGA PODONAVJA
Vprašanja in modeli v luči novih raziskovalnih izsledkov
Mednarodni znanstveni sestanek
Kobariški muzej, Kobarid, 23. – 25. 11. 2012

Organizacija

Prof. dr. Karl Strobel, Celovec (Karl.Strobel@uni-klu.ac.at)
Izr. prof. dr. Dragan Božič, Ljubljana (dragan.bozic@zrc-sazu.si)
Županja Občine Kobarid Darja Hauptman (zupan@kobarid.si)

Program srečanja | Izvlečki | Naslovi udeležencev

Bizjakova hiša, pokop več konj, risba: T. Gerbec (po Miha Mlinar, Teja Gerbec, Keltskih konj topot: najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu / Hear the Horses of Celts: the Bizjakova hiša Site in Kobarid, 2011).

***

Dolgo je podoba „keltskega prodiranja“ in „keltskih selitev“ določala tudi raziskovalni pristop k pojavu širjenja latenske kulture v obširne dele Evrope in še posebej tudi vzroke konca mlajše vzhodnohalštatske kulture.

Zlasti etnična opredelitev kulturnih skupin in zanemarjanje odgovora na vprašanje, od kod naj bi bili udeleženci tako množičnih selitvenih valov sploh prišli, sta povzročila mnoge nesporazume in krožna sklepanja.

Raziskovalni izsledki zadnjih desetletij so pokazali, da latenizacija vedno poteka na še ne lateniziranih ali le v prvih stikih lateniziranih staroselcih. Prehodno obdobje nastajanja latenske kulture je bilo zaradi različnega časovnega poteka mnogo bolj zapleteno, kot to prikazujejo veljavni modeli G. Dobescha in drugih.

Polovica železne dvodelne ščitne grbe, trije okrogli bronasti razdelilni gumbi in bronasta votla zapestnica s figuralnim in geometrijskim okrasom, foto: M. Grego (po Miha Mlinar, Teja Gerbec, Keltskih konj topot: najdišče Bizjakova hiša v Kobaridu / Hear the Horses of Celts: the Bizjakova hiša Site in Kobarid, 2011).

Mednarodni znanstveni sestanek, ki ga skupaj pripravljata Oddelek za zgodovino antike in arheologijo Univerze Alpe-Jadran v Celovcu in Inštitut za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU v Ljubljani, naj bi osvetlil potek latenizacije na avstrijskem Koroškem in Štajerskem, v Sloveniji, severni Hrvaški, Srbiji, Bosni in Hercegovini ter Furlaniji s stališča novih arheoloških izsledkov oz. spremenjenih razlag.

Jeziki znanstvenega sestanka so nemščina, angleščina in italijanščina, pri čemer bodo glede na udeležence gotovo najbolje razumljeni prispevki v angleščini

Na vrh