Ob 30. obletnici odkritja neandertalske piščali

Mineva 30 let od odkritja neandertalske piščali v paleolitskem jamskem najdišču Divje babe I pod robom Šebreljske planote (Idrijsko-Cerkljansko hribovje, zahodna Slovenija).

 
Geografska lega najdišča in pomembnejša paleolitska najdišča v regiji.

V jami so med letoma 1980 in 1999 sistematično izkopavali sodelavci Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, najprej pod vodstvom Mitje Brodarja in za njim pod vodstvom Ivana Turka. V jami so ohranjene plasti iz mlajšega pleistocena, ki vsebujejo 13 srednjepaleolitskih horizontov (radiometrično datiranih v čas od 115.000 do 40.000 let) in en mlajše paleolitski horizont (starost okoli 40.000 let).

Jama Divje babe I (foto: Miha Skoberne)

Piščal je 18. julija 1995 izkopal Janez Dirjec. Nenavadno preluknjana stegnenična kost mladega jamskega medveda je vzbudila veliko zanimanje svetovne strokovne in laične javnosti takoj, ko se je pojavila domneva, da bi najdba lahko bila piščal. Ker iz časa neandertalcev tovrstne najdbe do tedaj niso bile znane, so mnogi vplivni raziskovalci možnost, da gre za neandertalsko glasbilo, zavračali.

Slavko Ciglenečki je prišel na obisk v jamo 18. julija 1995, na dan, ko je bila odkrita piščal. Posnel je fotografijo, na kateri je med izkopavalcema Janezom Dirjecem (desno) in Borisom Kavurjem (levo) vidno ognjišče, v bližini katerega je bila kmalu zatem odkrita piščal (foto: Slavko Ciglenečki).

Vodja izkopavanj Ivan Turk je s sodelavci izvedel vrsto poskusov luknjaj svežih stegnenic medvedjih mladičev z odlitki zobovij različnih zveri, ter poskusov luknjanja kosti z replikami kamnitih in koščenih orodij, ki so jih našli v srednjepaleolitskih (musterjenskih) plasteh Divjih bab I. Poskusi so ovrgli možnost, da so luknje zverskega izvora in pokazali, da so neandertalci s svojimi orodji v kost lahko izdelali enake luknje kot so na piščali.

Neandertalska piščal in rekonstrukcija (foto: Tomaž Lauko, NMS)

Glasbeni poskusi, ki sta jih na rekonstrukcijah piščali izvajala dr. Drago Kunej iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in kasneje akademski glasbenik Ljuben Dimkaroski so pokazali, da je najdba visoko zmogljivo aerofono glasbilo, ki je rezultat načrtne in premišljene izdelave. Glede na datacijo plasti, v kateri je ležala piščal, je njena starost ocenjena na 50.000 do 60.000 tisoč let in je tako najstarejše znano aerofono glasbilo.

Eksperimentalni arheolog Giuliano Bastiani in Ivan Turk med med prikazom izdelave lukenj s kamnitimi in koščenimi orodji v svežo medvedjo stegnenico (foto: Matija Turk)

Ob 30. obletnici odkritja je v Narodnem muzeju Slovenije od 26. junija 2025 do 8. februarja 2026 na ogled razstava Neandertalčeva piščal, 60.000 let glasbe, ki je nastala v sodelovanju Inštituta za arheologijo ZRC SAZU z Narodnim muzejem Slovenije.

Prikaz igranja na rekonstrukcijo piščali:
https://www.youtube.com/watch?v=sHy9FOblt7Y