Na letošnjem Grošljevem simpoziju o mesecih in letnih časih od antike do renesanse

Letošnji Grošljev simpozij, enajsti po vrsti, bo posvečenem načinom, na katere so ljudje v starem, srednjem in deloma še v novem veku doživljali, sistematizirali in umetniško obravnavali mesece in letne čase. Na srečanju sodelujejo klasični filologi, zgodovinarji, umetnostni zgodovinarji, epigrafiki, arheologi, sociologi, antropologi, komparativisti, muzikologi in drugi. Grošljev simpozij, ki ga organizirata Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in Društvo za antične in humanistične študije, bo letos potekal od 3. do 5. marca v Atriju ZRC na Novem trgu 2.

Simpozij je zasnovan kot interdisciplinaren dogodek, ki združuje strokovnjake različnih strok, njegovo poslanstvo pa je približati antiko in humanistične študije sodobnemu občinstvu. Predstavnica prirediteljev in idejni vodja, dr. Nada Grošelj, zato že od začetka pretanjeno izbira teme, ki vedno pritegnejo številno poslušalstvo: od upodobitve živali v svetu antičnega človeka, do skrbi za telo, knjižnic in branja, do turizma in korupcije v starem in srednjem veku.

Prvi dan, 3. marca, bodo sodelujoči na simpoziju v Atriju ZRC spregovorili o času in koledarju v starem veku ter soočili mite in teorijo. Po odprtju ob 16. uri bo s prispevkom, v katerem obravnava Antično pojmovanje časa v mladinski književnosti, nastopila dr. Milena Mileva Blažić. Dr. Luka Repanšek bo predstavil filološko študijo z naslovom Letni časi v staro- in srednjevedskem obdobju. Sledila bosta razprava ter odmor s kavo in prigrizki, ob 17.50 pa bo izza govorniškega odra zbrane nagovoril dr. Gregor Pobežin, in sicer s prispevkom z naslovom Med naravnim in historičnim časom: Cenzorin in njegovi koledarji.  Matej Petrič bo zaključil z Makrobijevim ekskurzom o rimskem koledarju (Sat. 1.12-16).

Naslednji dan simpozija se bodo zvrstili prispevki sodelujočih v sklopu Letni časi: stvarnost in umetnost. Matevž Gradišnik bo govoril o sezoni vojaških pohodov v srednjem veku. Dr. Katarina Šmid bo predstavila upodobitve letnih časov na nagrobnih spomenikih Norika in Zgornje Panonije. Dr. Miran Špelič bo imel prispevek z naslovom Ver aeternum pri Prudenciju: krščanska interpretacija antične teme.

Tretji, torej zadnji dan simpozija, se bodo sodelujoči posvečali alegoriji leta v latinski drami novega veka. Dr. Monika Deželak Trojar bo predstavila prispevek z naslovom Mesto letnih časov in mesecev v ohranjenih dramskih besedilih ljubljanskih jezuitov. Dr. Nada Grošelj bo spregovorila o Shakespearovem sodobniku Matthewu Gwinneu in njegovem Vertumnu. Po po razpravi bodo študenti Oddelka za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani uprizorili bralno izvedbo Aristofanovih Žab v prevodu Andreje Inkret in priredbi Jere Ivanc.

Prijazno vabljeni!

Program simpozija (pdf) | Povzetki (pdf)

Štirje letni časi na Priscijanovi grobnici v Šempetru v Savinjski dolini (Klemenc, Kolšek, Petru, Antične grobnice v Šempetru, 1972.)