Arkas

O aplikaciji

Aplikacija sestoji iz petih sestavnih delov: Najdišča, GIS, Literatura, Elaborati in Fototeka.

Najdišča je ime podatkovne zbirke o najdiščih. Osnovni iskalnik bo zadovoljil večino uporabnikov. Zahtevnejši uporabniki boste raziskali možnosti, ki jih ponuja napredno iskanje, na primer iskanje po omembi najdišča v literaturi ali po oddaljenosti od kraja. Literatura, Elaborati in Fototeka ponujajo podobne možnosti. O podrobnostih se lahko poučite s pritiskom na ikono (?) za vsakim poljem.

GIS aplikacija je ravno tako enostavna za uporabo (https://hdl.handle.net/20.500.12102/ArkasGIS). Večina uporabnikov bo našla iskano z uporabo miške in splošnega iskalnika zgoraj levo. Zahtevni uporabniki pa bodo našli številne možnosti: od prednastavljenih filtrov do možnosti sestavljanja lastnih iskalnih filtrov v tabelaričnem pogledu; od označevanja koordinat na VAT vizualizaciji LiDARskih podatkov do drsnika za dinamično menjavanje letalskih posnetkov in vizualizacije LiDARskih podatkov; od izbire enega izmed 24-tih temeljnih zemljevidov do popolnega nadzora nad prikazovanjem Arkasovih slojev. Prednastavljene možnosti so namenjene hitremu iskanju, vsak uporabnik pa si lahko aplikacijo nastavi glede na svoje želje.

O zbirki

Zgodovina podatkovne zbirke Arkas 2.0 sega v čas po drugi svetovni vojni, ko je slovenska arheologija pričela s projektom izdelave arheološke karte Slovenije. V projekt so bili aktivno vključeni skoraj vsi tedanji slovenski arheologi, koordinator je bila Sekcija za arheologijo pri Zgodovinskem inštitutu SAZU (predhodnica Inštituta za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti; dalje IzA). Rezultat je bila leta 1975 izdana monografija Arheološka najdišča Slovenije (ANSl).

Delo se je nadaljevalo v projektu Arheološka topografija Slovenije, katerega rezultat so bili trije zvezki Arheološke topografije Slovenije in množica elaboratov. Drugi vir podatkov arheološke topografije je bila revija Varstvo spomenikov. Podatke smo zbirali v registru arheoloških najdišč Slovenije, analognem arhivu, ki ga hrani IzA.

V sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja je prišlo do prve stopnje digitalizacije registra arheoloških najdišč Slovenije in nastala je digitalna podatkovna zbirka Arheološki kataster Slovenije (ARKAS), katere struktura je temeljila na teritorialnem principu razvrščanja najdišč in standardiziranem zajemanju podatkov kot so ime, lokacija in vrsta ter datacija najdišča. Zbirka je sistematično zajemala vsa najdišča (z izjemo mestnih topografij) do vključno zgodnjega srednjega veka.

ARKAS je bil dostopen na spletu že od leta 2000, kar pomeni da gre tozadevno za eno pionirskih zbirk v evropskem merilu. Ob koncu delovanja zbirke ARKAS je bilo v zbirki zajetih 8.656 arheoloških najdišč, 6.703 enot literature, 384 enot v Planoteki, 978 enot v Elaboratih in 37.476 enot v Fototeki.

Leta 2023 smo zbirko prenovili. Tradicijo in dolgoletno sistematično delo nadgrajujemo skladno z zahtevami časa. Strukturo in vsebino smo spremenili, a vsi, podatki relevantni za moderne arheologe, so še vedno dostopni. Poudarek nove zbirke ni na beleženju podatkov o vseh arheoloških najdiščih, saj to nalogo od leta 1996 uspešno opravlja Register kulturne dediščine. Osnovna naloga naše podatkovne zbirke je postati digitalno raziskovalno orodje primerno za analizo z modernimi orodji kot sta rudarjenje podatkov in umetna inteligenca. Tako nova spletna aplikacija vsebuje orodja za osnovne statistične in prostorske analize.

Prehod iz katastra v moderno raziskovalno orodje pooseblja tudi preimenovanje v Arkas 2.0. "Arkas" namesto "ARKAS" pomeni ime in ne več kratico, ki vsebuje besedo kataster. S tem dajemo uveljavljenemu imenu nov pomen, ki je še poudarjen z oznako "2.0".

Smo šele na začetku poti v novo obdobje in upamo, da se nam na tej razburljivi poti pridružite.

Kontaktni naslov:

edisa.lozic@zrc-sazu.si