
Stare gmajne Pile-dwelling Settlement and Its Era. The Ljubljansko barje in the 2nd half of the 4th millennium BC.
Uredil:
Anton Velušček
Leto:
2009
V knjigi so predstavljeni rezultati multidisciplinarnih raziskav na koliščarskih naselbinah Stare gmajne, Veliki Otavnik Ib in Blatna Brezovica. Posebna poglavja so posvečena sedimentološkim in dendrokronološkim raziskavam, arheološkim najdbam, med katerimi izstopajo leseno kolo z osjo in ostanki preje, in analizam surovin za glajena kamnita orodja in žrmlje.
Tretje delo, v katerem mednarodna skupina raziskovalcev pod vodstvom sodelavcev Inštituta za arheologijo ZRC SAZU iz Ljubljane poglobljeno obravnava problematiko koliščarske poselitve Ljubljanskega barja, predstavlja rezultate raziskav koliščarskih naselbin Stare gmajne, Blatna Brezovica in Veliki Otavnik Ib, tj. naselbin iz 2. polovice 4. tisočletja pr. Kr.
V zborniku je redstavljno terensko delo in arheološko gradivo. Opravljena je bila tipološka analiza keramike z dveh najdišč, in sicer s Starih gmajn in Blatne Brezovice. Na omenjenih najdiščih so bile opravljene tudi sedimentološke analize profilov. Nasprotno pa so bile dendrokronološke raziskave opravljene na vseh treh najdiščih, na Starih gmajnah in Blatni Brezovici celo v kombinaciji z radiokarbonskim datiranjem.
Veliko pozornosti je posvečeno posebej pomembnim najdbam in njihovemu preučevanju: lesenemu kolesu z osjo, dvema drevakoma in o raziskavah manjših lesenih predmetov, kot so različna toporišča in otroški lok. Opravljene so bile analize talilnih posod, surovin in iskanje izvora kamnitih sekir in kamnite talilne posode, surovin in iskanje izvora žrmelj, koščenih in rogovinastih artefaktov ter raziskava, konzerviranje in restavriranje barjanske preje, ki je stara približno 5100 let in edinstvena najdba te vrste in starosti pri nas.
Najdišče Stare gmajne pri Verdu je bilo poseljeno dvakrat, prvič v poznem 34. stoletju pr. Kr. in drugič v drugi polovici 32. stoletja pr. Kr. Naselbini sta bili postavljeni v močvirju, najverjetneje ob robu jezera, kar velja tudi za Blatno Brezovico, ki datira na začetek 31. stoletja pr. Kr. ter koliščarski naselbini Veliki Otavnik Ib in mlajša naselbina na Starih gmajnah.
***
OIAS s predstavljenimi rezultati multidisciplinarnih raziskav koliščarske poselitve Ljubljanskega barja:
- Resnikov prekop. Najstarejša koliščarska naselbina na Ljubljanskem barju / The oldest pile-dwelling settlement in the Ljubljansko barje
- Hočevarica. Eneolitsko kolišče na Ljubljanskem barju / An eneolithic pile dwelling in the Ljubljansko barje
-
Uredil
Drugi avtorji
posamezni prispevki
Antonio Alberti, Federico Bernardini, Gojka Pajagič Bregar, Vili Bukošek, Katarina Čufar, Gabriella Demarchi, Miran Erič, Andrej Gaspari, Aleksander Horvat
, Emanuela Montagnari Kokelj, Jana Kolar, Bernd Kromer, Zoran Milić, Igor Ravbar, Matija Strlič, Tjaša Tolar
, Borut Toškan
, Janez Turk, Anton Velušček
, Dejan Veranič, Martin Zupančič
prevedla
slikovno gradivo
-
Založnik:
Založba ZRC
-
Izdajatelj
-
ISBN
978-961-254-155-2
-
Leto
2009
-
Zbirka
Jezik(i)
-
Specifikacija
trda vezava 20 × 29 cm 336 strani 258 črno-belih risb, fotografij, preglednic, grafov in zemljevidov, 45 tabel, 1 dvostranska in 1 enostranska priloga
-
E-objave
05. 12. 2019
-
Stalna povezava