TIP − Tradicija in inovativnost v prazgodovini
- Vodja projekta na ZRC Dr. Lucija Grahek
- 
                Naslov v izvirniku TIP − Tradicija in inovativnost v prazgodovini 
- Sodelavci dr. Matija Črešnar , dr. Teja Gerbec , Dr. Lucija Grahek, , dr. Dimitrij Mlekuž , dr. Branko Mušič , Dunja Salecki , dr. Ljubinka Teržan
- 
                ID oznaka N6-0004 (B) 
- 
                Trajanje projekta 1. februar 2011–31. januar 2014
- 
              Vodja projekta 
V okviru projekta so raziskave potekale z metodološkega stališča v dveh glavnih sklopih, v okviru katerih smo uspeli pridobiti vrsto novih podatkov, znanstveno obdelati gradivo iz pomembnih v preteklosti izkopanih, a še neobjavljenih in neizvrednostenih arheoloških najdišč, pa tudi nekaterih, izkopanih v novejšem času.
Rezultate smo deloma že objavili v znanstvenih razpravah in člankih ter predstavili na znanstvenih srečanjih in konferencah. Tukaj želimo še zlasti poudariti novosti pri razreševanju kronoloških vprašanj, poselitvene dinamike in dojemanja kulturne krajine nekdaj in danes. V drugem sklopu smo intenzivno uvajali moderna tehnološka orodja, ki so bila do nedavnega v Sloveniji pri arheoloških terenskih raziskavah uporabljena le izjemoma. Zato smo v okviru naših raziskav dali poseben poudarek uvajanju, uporabi in razvijanju novih metodoloških postopkov za odkrivanje in raziskovanje arheoloških najdišč, kot sta lidarska prospekcija (LiDAR=Light Detection and Ranging) in različne geofizikalne meritve. Sistematično preverjanje tako pridobljenih rezultatov z arheološkimi izkopavanji je pokazalo, da predstavljajo le-te zelo povedne komplementarne raziskave in da se z njimi odpirajo povsem nove možnosti specifičnih študij v okviru arheoloških raziskav. Rezultati raziskav v okviru našega projekta so torej izrednega pomena za arheološke raziskave na splošno, še posebej tudi zaradi neposrednega sodelovanja s Centrom za preventivno arheologijo Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, saj so na ta način takoj prešle v prakso varovanja arheološke dediščine. Hkrati pa so se z novimi metodološkimi postopki seznanjali tudi študentje Arheološkega oddelka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in drugih univerz, ki so sodelovali pri naših raziskavah v okviru svojih obveznih praks.