Svetišča

Da so verovanja, gospodarstvo in družba povezana v neločljivo celoto ni potrebno posebej utemeljevati. Trenutno imamo globlji vpogled v ta sklop pri Slovanih s pomočjo pisnih virov za čas od uveljavljanja krščanstva dalje. To je izrazito povezano s socialno stratifikacijo in ustanavljanjem teritorialno velikih srednjeveških držav Slovanov. O predkrščanskih oblikah slovanske državnosti nam dajejo pisni viri zelo malo informacij. Zato se je v zgodovinopisju ponekod oblikovala karikatura nekakšnega brezvladja, v katerem naj bi živeli stari Slovani. Ali to pomeni, da stari Slovani niso bili državotvorni in kaj o tem lahko pove arheologija? S tem se odpira metodološko vprašanje, kakšne in kolikšne so interpretativne možnosti arheologije, da se vključi v diskusijo o kreativni družbeni vlogi stare vere (nevtralno namesto slabšalne besede poganstvo). Dosedanje raziskave kažejo, da ima za to zelo velik interpretativni potencial "mitična pokrajina". S tem je mišljena tista oblika kulturne pokrajine, ki so jo ljudje oblikovali v skladu s svojimi mitičnimi predstavami ali jo vsaj na ta način razumeli, da bi z njeno pomočjo obvladali sile narave. Glavne prostorske točke, na katere se opirajo magična dejanja, so svetišča. Ker je mitična pokrajina materializirana, je seveda lahko predmet arheoloških raziskav. Nakazuje se raziskovalno vprašanje, ali je imela vsaka staroslovanska teritorialna enota svojo zaokroženo strukturo mitične pokrajine? Pozitivni odgovor na to vprašanje bi pomenil, da je mogoče arheološko ugotoviti in raziskovati sledove staroslovanskih teritorialnih političnih enot.

Mislinjska dolina, Slovenija. Premiki v prostoru, ki jih opisuje ljudsko izročilo. 1 – gora, 2 – cerkev, 3 – arheološko najdišče.

Namen projekta je na podlagi izbranih slovenskih primerov ugotoviti, ali obstajajo zaključene prostorske strukture mitične pokrajine, ki bi jih lahko povezali z obstojem staroverskih političnih enot starih Slovanov.

Da bi to to dosegli, je namen objaviti rezultate izkopavanj potencialnih svetišč Otok na Blejskem jezeru in Sv. Jurij na Legnu, izvesti revizijo objave Ptujskega gradu in diskusije, ki je sledila ter opraviti prostorsko analizo mikroregij, v katerih ta najdišča ležijo. Nadalje s to analizo poiskati prostorsko strukturo tamkajšnje mitične pokrajine ter ugotoviti ali obstajajo spremembe v njeni strukturi, ki bi jih lahko povezali z razvojem lokalne vladarske elite oz. s pokristjanjevanjem, ter ugotoviti, ali obstajajo ponavljajoče značilnosti strukture mitične pokrajine, ki bi jo lahko razumeli kot pokazatelj obstoja staroverskih političnih enot starih Slovanov.