Podatkovna zbirka grobe rimske keramike kot temelj za analizo poznoantične poselitve v Sloveniji

Območje današnje Slovenije je s svojo lego na stiku panonskega, alpskega in mediteranskega sveta v pozni antiki predstavljalo izredno dinamičen prostor, kjer so se še vedno živi ostanki rimske civilizacije mešali z ljudstvi, ki so prodirala preko meja imperija.

Najbolj izrazito poselitveno obliko tega nemirnega časa predstavljajo poznoantične višinske naselbine. Na do sedaj raziskanih naselbinah tega tipa najštevilčnejšo skupino najdb predstavlja groba hišna keramika. Keramični izdelki zaradi potenciala, ki ga imajo za datacijo, pa tudi za analizo gospodarskih odnosov, socialnih in etničnih razmerij, že dolgo časa veljajo za enega najpomembnejših virov arheoloških informacij. Posebno v zadnjih desetletjih so študije rimske in poznoantične keramike v Evropi in Sredozemlju močno napredovale, razvoj v Sloveniji pa jim (predvsem na področju grobe hišne keramike) ni sledil.

V Sloveniji so bili do sedaj z redkimi izjemami (Kučar, Tinje) objavljeni le izbori iz obsežnega keramičnega gradiva, večinoma po neenotnih kriterijih, ki otežujejo primerjavo najdišč med seboj. Kaže se torej potreba po enotni, sistematski obdelavi vsega gradiva, ki bi bila zbrana v javno dostopni podatkovni zbirki. Le-ta bi poleg opisov posameznih kosov po prej postavljenih enotnih kriterijih vsebovala še risbo, fotografijo površine in preloma ter po možnosti tudi arheometrične analize.

Tonovcov grad, groba keramika 6. st.

Prvo fazo projekta torej predstavlja postavitev kriterijev za opis keramičnih kosov in postavitev podatkovne baze. Vanjo so nato vnešeni keramični skupki grobe keramike iz nekaterih že raziskanih slovenskih najdišč.

Osnovo predstavljala keramika s Tonovcovega gradu, kjer je vse izkopano gradivo že obdelano po enotnih kriterijih (Modrijan, Poznoantična groba kuhinjska keramika in importirano posodje z območja Slovenije in Furlanije, Doktorska disertacija, Ljubljana 2008).

V naslednji fazi je v bazo vnešeno že izkopano, vendar le v majhnem izboru objavljeno gradivo s Korinjskega hriba (izkopavanja ZRC SAZU leta 1982 in 1983), Zidanega gabra (izkopavanja Iza ZRC SAZU 1992), Ajdne nad Potoki (izkopavanja Gorenjskega muzeja Kranj od 1976 dalje in Iza ZRC SAZU 1993) in Križne gore (izkopavanja Notranjskega muzeja Postojna v letih 1961, 1962, 1973).

Enotno urejeno gradivo je skupaj z analizo uvožene keramike in ostalega drobnega gradiva ter analizo stratigrafske situacije temelj za objave posameznih najdišč. S tem je vsaj delno odpravljen zaostanek v publiciranju že izkopanega poznoantičnega gradiva, hkrati pa je obdelano gradivo pripomoglo k bolj jasni kronološki, gospodarski in etnični (odnos staroselci - Germani - Slovani) sliki celotnega območja v pozni antiki.