Napredne digitalne metode v arheologiji

Uvod

Digitalna arheologija kot del digitalne humanistike je postala skupen izraz za številne različne metode. Vendar pa obstajajo nekateri neizogibni trendi, ki so v ozadju vseh. Ti trendi se skrivajo za izrazoma veliki podatki in umetna inteligenca, ki ju mnogi poznajo zlasti prek močno promoviranih projektov kot so Google AI, Meta AI ali, v manjši meri, AI4EU Experiments Platform.

Vendar je v realnosti digitalne arheologije treba opraviti še veliko temeljnega dela, preden lahko pridobimo podobne rezultate. Pri tem je ključnega pomena podatkovna infrastruktura. V skupnem projektu "Napredne digitalne metode v arheologiji" obravnavamo na videz majhen in pogosto spregledan del podatkovne infrastrukture: arheološko metodologijo.

Zakaj je arheološka metodologija pomembna za digitalno podatkovno infrastrukturo? Metodologija je seveda ključnega pomena na vseh področjih arheoloških raziskav. Za nas je ključno, katere vrste podatkov se zbirajo, kako se podatki beležijo ter kako se ti podatki hranijo in razširjajo. Da bi lahko različni podatkovni nizi "delovali skupaj", tj. da bi jih uskladili v enotno podatkovno zbirko, ki jo je mogoče analizirati, morajo biti zgoraj navedeni vidiki vsaj v grobem skladni.

Navedeno se morda zdi zelo hipotetično in/ali samoumevno. Vendar pa postane ključnega pomena, ko dve skupini raziskovalcev s povsem različnim izobrazbenim in institucionalnim ozadjem zbereta podatke vsaka za eno polovico poskusa, na podlagi katerega iščeta skupni odgovor.

Prav v takšnem položaju smo se znašli člani tega projekta. Smo arheologi, ki se ukvarjamo z dvema temama: holocenske okoljske spremembe in zgodnjesrednjeveške naselbine. Raziskovalne skupine obeh institucij v tem projektu so zbirale in analizirale podatke severno oziroma južno od Karavank. A da bi presegli najsodobnejše dosežke v znanosti, morajo podatki delovali skupaj. V nekaterih primerih to lahko pomeni sinhronizacijo postopkov diseminacije podatkov, povezanih s holocenskimi okoljskimi spremembami (Posch, Andrič). V drugih primerih gre za sinhronizacijo dveh velikih podatkovnih zbirk o zgodnjesrednjeveških najdiščih (Štular, Eichert).

Po naših izkušnjah pa je za vzpostavitev "sinhronizacije" ključnega pomena pristop od spodaj navzgor. Najprej se morajo raziskovalci drug od drugega naučiti naprednih metod zbiranja in analize podatkov, ki jih uporabljajo. Šele nato lahko iščejo dolgoročne rešitve za povezovanje podatkov, ko in kjer je to potrebno.

Cilji

Namen tega projekta je vzpostaviti:

• izmenjava arheoloških praks na področju holocenskih okoljskih sprememb
• migracija (natančneje podvojitev) izbranih delov podatkovne zbirke Zbiva (https://zbiv4a.zrc-sazu.si) v podatkovno zbirko OpenAtlas (https://dppopenatlas.oeaw.ac.at).
• oblikovanje skupnega protokola za "sinhronizacijo" naprednih metod v arheologiji med obema institucijama po zaključku projekta.

Projektna vodja pri sodelujoči inštituciji je Dr. Caroline Posch.