Izšla knjiga o poznoantični poselitvi med Raveno in Konstantinoplom

Pri Založbi ZRC je pravkar izšla monografija o poznoantičnih naselitvenih vzorcih med Raveno in Konstantinoplom z naslovom Between Ravenna and Constantinople: Rethinking Late Antique Settlement Patterns (Založba ZRC, 2023) avtorja dr. Slavka Ciglenečkega, raziskovalca Inštituta za arheologijo ZRC SAZU in enega vodilnih strokovnjakov za pozno antiko v evropskem merilu.

Pričujoče delo prinaša celovito sliko poselitvene situacije na območju današnje jugovzhodne in dela srednje Evrope iz časa, ko se je sesuval rimski imperij, nekako od konca 3. stoletja do sredine 7. stoletja n. št. Barbarski vdori so postajali nekaj povsem običajnega, skladno z razpadom imperija je pešala tudi moč vojske in je presihalo trgovanje. Ljudje, prepuščeni samim sebi, so se pred vpadi barbarskih ljudstev sprva zatekali na zasilno zgrajena zatočišča, ki so bila namenjena zgolj kratkotrajnemu bivanju med ujmo. Ta so se po sredini 5. stoletja spremenila v stalno poseljene naselbine s cerkvijo.

V Sloveniji do sredine 5. stoletja životarijo mesta in nezavarovane nižinske naselbine. Pozneje pa so poselili vzpetine, koder jih je pred barbari varovala že naravna konfiguracija terena, saj je s hriba lažje odbiti napad. Med najbolj znanimi takšnimi naselbinami pri nas so: Ajdovski gradec nad Vranjem, Rifnik nad Šentjurjem, Tonovcev grad nad Kobaridom in Ajdna nad Žirovnico. Podobne so bile odkrite na celotnem območju med Alpami in Črnim morjem.

Ponekod je razvoj tekel kontinuirano in so se poznoantične naselbine razvile v srednjeveška mesta, a večinoma spet tam, kjer je konfiguracija terena to dovoljevala in predvsem na območjih, ki so bila manj ogrožena od vpadov, zlasti ob morju (primer številnih mest v Istri, recimo Poreč). Na ozemlju današnje celinske Slovenije, ki je bilo v tistem času zaradi svoje lege na stičišču kultur še posebej na prepihu, poznamo le en tak primer: mesto Kranj.

Knjiga Between Ravenna and Constantinople skladno s svojim naslovom vsebuje opise poznoantičnih naselbin s celotnega Balkana in dela osrednje Evrope ter je prvo takšno celovito delo. Avtor, arheolog dr. Slavko Ciglenečki, se je najintenzivneje ukvarjal s poselitveno sliko v poznoantičnem obdobju, in pričujoča knjiga, ki bo v kratkem izšla tudi v slovenskem jeziku, je njegov opus magnum. 

Predstavitev knjige bo v sredo, 14. junija, ob 13. uri v Atriju ZRC. Vabljeni!

Na fotografiji: Bargala (Kozjak). Vhod s propugnakulom na severozahodnem obzidju (2013).