Osnovni podatki
17. junij 2009 ob 19:00 do 13. september 2009 ob 18:00
Narodni muzej Slovenije

Organizator
Inštitut za arheologijo
Opis

Priložnostna razstava ob izdaji znanstvene monografije Dragana Božiča Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu. Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo (Ljubljana : Narodni muzej Slovenije, 2008) predstavlja na petih panojih arheološke raziskave na dveh delih pomembnega poznolatensko-rimskega grobišča Beletov vrt z okolico v Novem mestu, opravljene v letih 1890 in 1902. V vitrinah so razstavljene izbrane najdbe s tega grobišča, shranjene v prazgodovinski in rimski zbirki ter numizmatičnem kabinetu Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani.

Leta 1890 je bilo na delu sedanje Seidlove ceste, ki leži pred poslopjema nekdanjega Okrajnega glavarstva, Seidlova cesta 1, in Nove Ljubljanske banke, Seidlova cesta 3 (do leta 1993 je bil to začetek Ljubljanske ceste), pod vodstvom asistenta Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani Ferdinanda Schulza odkritih 34 rimskih in štirje železnodobni grobovi.

Izkopavanja na območju Okrajnega glavarstva so potekala leta 1902 brez strokovnega nadzora, zato je bilo veliko najdb uničenih. Med gradivom prevladujejo poznolatenske najdbe iz 2. in 1. stoletja pr. n. št.

Drugih pet panojev predstavlja poselitveno sliko Novega mesta od 9. stoletja pr. n. št. do 4. stoletja n. št., namembnost nenavadnega kamnitega bloka z Beletovega vrta, arheološko izrazje s konca 19. in začetka 20. stoletja, izkopavanje halštatske gomile v Portovaldu in nekaj del Toneta Kneza, kustosa za arheologijo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu od leta 1958 do leta 1993, ki se dotikajo tudi grobov na območjih Ljubljanske ceste in Okrajnega glavarstva.

Razstava je bila pod imenom Takoj naj pride strokovnjak, sicer bo vse uničeno od 3. aprila do 16. junija na ogled v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Tam razstavljenemu gradivu smo v Narodnem muzeju Slovenije dodali dve vitrini s pisnim in slikovnim gradivom, povezanim z raziskovanji v letih 1890 in 1902. To gradivo so posodili knjižnica, arheološki oddelek in grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije. V njem sta med drugim pismo, ki ga je muzejski asistent Ferdinand Schulz v Novem mestu napisal kustosu Kranjskega deželnega muzeja Alfonsu Müllnerju, in znamenita fotografija samoukega arheologa Jerneja Pečnika (http://cobiss.izum.si/mediacobiss/wcobib/0015468343_001.JPG), ki jo je 5. aprila 1893 na Magdalenski gori pri Šmarju posnel ljubiteljski fotograf Frančišek Lampe, med drugim urednik literarne revije Dom in svet. Jernej Pečnik si je raziskave v letih 1890 in 1902 večkrat ogledal in o svojih opažanjih pisno poročal na Dunaj.

Avtor: Dragan Božič
Oblikovanje: Tamara Korošec