Arheološke raziskave Bohinjskega in Blejskega jezera

Vabljeni na predavanje dr. Maje Andrič: Blejsko in Bohinjsko jezero: nekdanje okolje in vpliv človeka na rastlinstvo v zadnjih 5000 letih in odprtje razstave Sv. Janez Krstnik - starodavno svetišče ob Bohinjskem jezeru, ki bo v Infocentru Triglavske roža Bled, v sredo, 2. marca 2016, ob 19.00 uri.

Dr. Maja Andrič z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU  bo Blejsko in Bohinjsko jezero osvetlila v prav posebni luči. Jezera in mokrišča so namreč odličen 'arhiv', v katerem so shranjeni podatki o nekdanjem okolju. S proučevanjem fosilnih ostankov rastlin, živali in sedimenta, ki so se spreminjali skozi čas glede na nekdanje okoljske razmere, lahko rekonstruiramo  spremembe nekdanje pokrajine.

Na predavanju bodo predstavljeni preliminarni rezultati paleoekološke raziskave dveh 12 m globokih vrtin, ki so jih leta 2012 zvrtali v Blejskem in Bohinjskem jezeru, da bi s pomočjo sedimentoloških, geokemičnih in palinoloških raziskav proučili nekdanje okolje ter vpliv in prilagoditev človeka na okolje (rastlinstvo, kmetijske in metalurške aktivnosti, erozija, klimatska nihanja, poplave, potresi) v zadnjih 12.000 letih. Dr. Maja Andrič bo na predavanju nekoliko podrobneje predstavila prve rezultate analize fosilnega peloda (palinološke raziskave), razvoj gozda in človekov vpliv na okolje v okolici Blejskega in Bohinjskega jezera v zadnjih 6800 letih.

Razstava Sv. Janez Krstnik – starodavno svetišče ob Bohinjskem jezeru predstavlja izsledke najnovejših arheoloških spoznanj, ki so nastala na podlagi proučevanj zgodovine Bohinja ter arheoloških izkopavanj iz leta 1999. Najdišče Sv. Janez Krstnik leži na stičišču Spodnje in Zgornje bohinjske doline, ob obali Bohinjskega jezera in je bilo poseljeno že v prazgodovinskem in rimskem času. Med južno stranjo cerkvene ladje in cerkvenim obzidjem so bili odkriti kamniti temelji stavbe, stare vsaj 2000 let.  V notranjosti stavbe je bilo najdenih 155 novcev, med njim kar 144 rimskih. Najdene so bile številne bronaste zaponke za spenjanje obleke, med katerimi je najstarejša iz 1. Stol. pr. Kr., odlomki keramičnih posod in oljenk. Bogate najdbe in lega najdišča imajo vse značilne elemente rimskodobnega obrednega prostora.

Raziskave in razstavo bosta predstavila Mija Ogrin in Klemen Langus.