Arheološki sledovi v visokogorju

Slovenska akademija znanosti in umetnosti vljudno vabi na predavanje z naslovom Arheološki sledovi v visokogorju, ki ga bo imela njena izredna članica dr. Jana Horvat v sredo, 16. aprila 2025, ob 11. uri v Dvorani SAZU.

Arheološko najdišče V plazeh

Že skoraj tri desetletja potekajo arheološki površinski pregledi in manjša sondiranja nad mejo današnje stalne poselitve v Julijskih Alpah, Karavankah in Kamniško-Savinjskih Alpah. S sodelovanjem različnih ustanov in zainteresiranih posameznikov smo do sedaj zbrali podatke o okoli sto arheoloških najdiščih. Ta so bila povezana z različnimi vrstami rabe (npr. lov, paša, nabiralništvo, rudarjenje, sveti prostori, prehodi čez prelaze), ki jih je pogosto težko prepoznati na podlagi skromnih ostankov. Kljub temu lega in posebnosti najdišč ter vedno boljša kronologija kažejo določene značilnosti in zakonitosti razvoja.

V obdobju mezolitika se je človek pogosto zadrževal na prisojnih pobočjih Krnskega pogorja, nato pa je sledila dolga prekinitev. Skromne sledove prisotnosti, vendar na vseh gorskih območjih, opazimo šele na prelomu 4. v 3. tisočletje pr. Kr. (prehod bakrene v bronasto dobo). V drugi polovici 2. tisočletja pr. Kr. (mlajša bronasta doba) so gore nenadoma močno obljudene, kar je verjetno povezano z začetki planšarskega gospodarstva. Po prekinitvi v drugi polovici 1. tisočletja pr. Kr. se arheološki sledovi ponovno zgostijo v rimski dobi (1.–4. st.), pozni antiki (5.–6. st.) in v zgodnjem srednjem veku (7.–10. st.).