NA TRŽAŠKEM KRASU NAJDENO REDKO BODALO IZ 3. TISOČLETJA PR. N. ŠT.
V jamskem najdišču Tina jama potekajo raziskave pod vodstvom Univerze Ca' Foscari iz Benetk v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU ter pod nadzorom Ministrstva za kulturo - Nadzorništva za arheologijo, likovno umetnost in krajino Furlanije Julijske krajine. Raziskave so odkrile prazgodovinske ostaline iz bronaste in bakrene dobe v jamskem najdišču Tina Jama. Najdeni so bili keramični fragmenti posod, kamnite puščične osti in sekire ter obeski iz školjk.
Neolitski obeski iz ostrig, iz konca 6. tisočletja pr.n. št. (foto: Gigliola Antonazzi)
V sredo, 23.oktobra, je v Palači Economo, na sedežu Nadzorništva za arheologijo, likovno umetnost in krajino Furlanije Julijske krajine potekala tiskovna konferenca. Predstavili so preliminarne rezultatie raziskav, ki z uporabo sodobnih izkopavalnih metod omogočajo boljši vpogled v prazgodovino severovzhodnega Jadrana v dolgotrajnem obdobju med leti 7000 in 2000 leti pr. n. št., hkrati ponujajo pomembno izobraževalno izkušnjo za italijanske in mednarodne študente.
Tiskovna konfrenca v Trstu (foto: Gigliola Antonazzi)
REZULTATI ARHEOLOŠKIH IZKOPAVANJ IN BAKRENO BODALO
Nedaleč od vrha vzpetine Lanaro/Volnik, v jami Tina Jama v občini Sgonico/Zgonik na Tržaškem Krasu, potekajo italijansko-slovenske arheološke raziskave, ki bodo z uporabo sodobnih izkopavalnih metod omogočile boljši vpogled v prazgodovino regij severovzhodnega Jadrana v dolgotrajnem obdobju med leti 7000 in 2000 leti pr. n. št.
Po več desetletjih izkopavalnega premora so nova izkopavanja v Tini jami obudila arheološke raziskave v kraških jamah. Z njimi smo že dosegli bakrenodobne plasti, v katerih je bilo odkrito bakreno lamelno bodalo s trnastim nastavkom iz 3. tisočletja pr. n. št., ter številni fragmenti prazgodovinskih keramičnih posod in raznovrstni kamniti predmeti.
Kremenasta puščična ost, najverjteneje iz bakrene dobe (foto: Gigliola Antonazzi)
Vhod v jamo je verjetno med letoma 2000 in 1500 pr. n. št. zapirala linearna struktura iz kamnitih plošč in blokov. Njena funkcija zaenkrat ni znana, morda je povezana s pogrebnim obredjem, kar nakazujejo fragmenti človeških lobanj odkriti v njeni neposredni bližini. Morda pa je struktura nastala zato, da bi notranjost jame zaščitila pred burjo.
Najdeno keramično gradivo in ostanki ognjišča kažejo, da so pred postavitvijo te strukture votlino obiskovale skupine, katerih materialna kultura kaže na tesne stike z območjem današnje Dalmacije v drugi polovici 3. tisočletja pr. n. št. (tako imenovana Cetinska kultura). Iz te plasti izvira bakreno bodalo, dolgo približno 10 cm, listnate ploščate oblike in s trnastim nastavkom. Bodalu ne najdemo natančnih primerjav med gradivom iz Italije. Najbolj podobni primeri so bili odkriti na območju Ljubljanskega barja, natančneje med gradivom iz Dežmanovih koliščih pri Igu, datiranim v 3. tisočletje pr. n. št.
Bakreno lamelno bodalo s trnastim nastavkom iz druge polovice 3. tisočletja pr.n.št., odkrito v plasti. (foto: Federico Bernardini)
Najdenih je bilo tudi več neolitskih artefaktov, ki so jih iz spodnje ležečih plasti na površje razsnesle raznovrstne živali v novejšem času. Med njimi so kremenaste puščične osti, dolga kremenasta rezila, predmet iz obsidiana (vulkanske črne steklaste predornine, uvožene iz južne Italije ali srednje Evrope), kamnite sekire, različni drugi kamniti predmeti, več keramičnih fragmentov lončenine in obeski iz školjk. Najdbe nakazujejo, da je človek jamo obiskoval v različnih časovnih obdobjih, kar je dobra napoved za naslednje izkopavalne sezone.
Raziskave vodi univerza Ca’ Foscari iz Benetk, pod nadzorom Ministrstva za kulturo - Nadzorništva za arheologijo, likovno umetnost in krajino Furlanije Julijske krajine, v sodelovanju z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, Mednarodnim centrom za teoretično fiziko Abdus Salam in Univerzo v Sieni.
***
Prispevek o najdišču na RTV Slovenija (25. oktober 2024)
***
V soboto, 26. oktobra 2024, bosta organizirana vodena ogleda najdišča in delavnice eksperimentalne arheologije za otroke in odrasle.