Umetna inteligenca in klepetalni roboti v znanstvenem članku raziskovalcev Inštituta za arheologijo
Raziskovalca Inštituta za arheologijo, dr. Edisa Lozić in dr. Benjamin Štular, sta v znanstvenem članku, spisanem v okviru projekta Evropske komisije "AI4Europe" in programa Arheološke raziskave (2022−2027) Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), analizirala šest klepetalnih robotov in preverila, kako uspešni so na področju humanističnega znanstvenega pisanja. Pod drobnogled sta vzela njihovo točnost in kakovost, in sicer točnost, kot bi ocenjevala študente, kakovost pa sta vrednotila, kot bi recenzirala znanstveni članek. Ugotovila sta, da so vsi klepetalni roboti uspešno povzemali obstoječe znanje v tekoče besedilo. Najbolje se je izkazal ChatGPT-4, vendar tudi ta ni dosegel pozitivne ocene točnosti, kakršno bi pričakovali od dodiplomskega študenta. Predvsem pa nobenemu izmed klepetalnikov ni uspelo ustvariti omembe vredne izvirne znanstvene vsebine (glej sliko).
Raziskovalno delo je, kot pojasnjujeta avtorja, namreč zapleten proces preoblikovanja surovih podatkov v znanje, česar pa sedanja generacija klepetalnih robotov, katerih delovanje temelji zgolj na velikih jezikovnih modelih, ne zmore. To je izziv, s katerimi se umetna inteligenca sooča pri posnemanju človeške izvirnosti.
Vendar avtorja pričakujeta, da se bo razvoj na področju umetne inteligence v kratkem preusmeril v razvoj programskih orodij, ki bodo temeljila na velikih jezikovnih modelih. Vsi sestavni deli za orodje, ki bi najprej zbralo in analiziralo surove podatke ter jih nato interpretiralo, opisalo in objavilo, tako kot to počno raziskovalci, so pravzaprav že na voljo.
Prihodnost, ko bo tako imenovana splošna umetna inteligenca ustvarjala izvirne znanstvene prispevke, po mnenju avtorjev tako ni več daleč. A ker gre pri humanistiki, tako kot na primer pri pravosodju, v enaki meri za proces kot za rezultat, se humanisti ne bomo zadovoljili z nerazložljivimi napovedmi umetne inteligence, poudarjata. »Še naprej bomo iskali človeku razumljive razlage. In to bo verjetno edina naloga, ki bo v prihodnjem desetletju in onkraj njega preostala raziskovalcem v humanistiki.«