Opis

V znanstveni monografiji so predstavljeni rezultati arheoloških raziskav na višinskem naselju Spaha nad Brezovico pri Predgradu, ki jih je med letoma 1979 in 1984 vodila Greta Hirschbäck-Merhar iz Pokrajinskega muzeja Kočevje. Pri pripravi monografije je sodelovalo 11 avtorjev iz Slovenije in Italije.

Analiza keramičnega gradiva je pokazala, da je bilo najdišče poseljeno v obdobjih savske skupine, lasinjske kulture, horizonta keramike z brazdastim vrezom in KŽG. V 16. stoletju po Kr. je bilo na vrhu Spahe kresišče. Podana je tudi absolutna kronologija za neolitsko in zgodnejše eneolitsko obdobje celinske Slovenije.

Analiza številnih odlomkov žrmelj je pokazala, da izvirajo iz kamnine, ki leži manj kot 2 km proč od Spahe pri Knežji Lipi. Zato je bila postavljena je teza, da so na Spahi, 826 m n. m., živeli ljudje, ki so iskali tovrstno surovino in z njo oskrbovali sočasne poljedelske skupnosti v Beli krajini. Analize drugih najdb iz kamna so pokazale, da so v obdobjih mlajšeneolitske in eneolitske poselitve na Spahi obstajali stiki na dolge razdalje predvsem v smeri proti Balkanu, v določenem obdobju morda tudi s severno Italijo.

Zanimiva je predvsem sekira iz »belega kamna«, ki posnema obliko čevljarskega kopita. Z najdišč prve polovice 5. tisočletja pr. Kr. na zahodnem in osrednjem Balkanu ji pripisujejo vlogo nadomestka za bakreno orodje. Pomembneje je, da sekira s Spahe z omenjenih območij zelo verjetno izvira. Kot kaže keramika, naj bi tudi prvi naseljenci na Spaho prišli z vzhoda oz. jugovzhoda najverjetneje nekje z južnopanonskih ravnic. O povezavi med bakrom in omenjeno kamnito sekiro govori tudi karta razprostranjenosti bakrenih sekir tipa Pločnik. Slovenskim najdiščem najbližja sekira tega tipa je najdena takoj čez mejo pri Čatežu. Postavljena je teza, da so bili najzgodnejši, a tudi kasnejši naseljenci na Spahi, kot tudi v osrednji in južni Sloveniji pravzaprav iskalci bakra. Prvi v tem delu Evrope. V monografiji dobimo podatke tudi o nedavno odkritih jamskih najdiščih v južni Sloveniji.

Kazalo vsebine
  • Spremna beseda in zahvala / Preface and acknowledgements
  • 1. Koliščarska naselbina Stare gmajne in njen čas / Stare gmajne pile-dwelling settlement and its era (Anton VELUŠČEK)
  • 2. Sedimentološka metoda ugotavljanja paleookoljskih razmer na Ljubljanskem barju, primer Starih gmajn / Sedimentological method for determination of palaeoenvironmental conditions> at the Ljubljansko barje, the case of Stare gmajne (Janez TURK & Aleksander HORVAT)
  • 3. Koliščarska naselbina Stare gmajne pri Verdu / Stare gmajne pile-dwelling settlement near Verd (Anton VELUŠČEK)
  • 4. Sedimentološka analiza profila z najdišča Blatna Brezovica / Sedimentological analysis of the profile from the site Blatna Brezovica (Janez TURK & Aleksander HORVAT)
  • 5. Koliščarska naselbina Blatna Brezovica / Blatna Brezovica pile-dwelling settlement (Anton VELUŠČEK)
  • 6. Predhodne arheološke in dendrokronološke raziskave na koliščarski naselbini Veliki Otavnik Ib pri Bistri / Preliminary archaeological and dendrochronological researches at the pile-dwelling settlement Veliki Otavnik Ib near Bistra (Andrej GASPARI, Katarina ČUFAR, Miran E RIČ & Tjaša TOLAR)
  • 7. Dendrokronološke raziskave na koliščarskih naselbinah Stare gmajne in Blatna Brezovica / Dendrochronological research at the pile-dwelling settlements Stare gmajne and Blatna Brezovica (Katarina ČUFAR, Anton VELUŠČEK, Tjaša TOLAR & Bernd KROMER)
  • 8. Prazgodovinsko leseno kolo z osjo s kolišča Stare gmajne na Ljubljanskem barju / Prehistoric wooden wheel with an axle from the pile-dwelling Stare gmajne at the Lljubljansko barje (Anton VELUŠČEK, Katarina ČUFAR & Martin ZUPANČIČ)
  • 9. Drevaka s koliščarske naselbine Stare gmajne na Ljubljanskem barju / Logboats from the pile-dwelling settlement Stare gmajne at the Ljubljansko barje (Anton VELUŠČEK, Dejan VERANIČ & Katarina ČUFAR)
  • 10. Novoodkrite lesene najdbe s Starih gmajn pri Verdu / Newly discovered wooden finds from Stare gmajne near Verd (Tjaša TOLAR & Martin ZUPANČIČ)
  • 11. Analize površja talilnih posod s Starih gmajn na Ljubljanskem barju / nalyses of surface of crucibles from Stare gmajne at the Ljubljansko barje (Zoran MILIĆ & Anton VELUŠČEK)
  • 12. Izmenjava in oskrbovalne strategije na Ljubljanskem barju v 4. tisočletju pr. Kr. na podlagi arheometričnih raziskav kamnitih orodij / Scambi e strategie di approvvigionamento nel Ljubljansko barje del iv millennio a.c. dedotti dallo studio archeometrico di manufatti in pietra (Federico BERNARDINI, E manuela MONTAGNARI KOKELJ, Gabriella DEMARCHI & Antonio ALBERTI)
  • 13. Petrološka sestava in izvor kamnitih najdb z najdišč Stare gmajne in Blatna Brezovica / Petrologic composition and origin of stone finds from the sites Stare gmajne and Blatna Brezovica (Janez TURK)
  • 14. Artefakti iz kosti, rogovij in zob z bakrenodobnih kolišč Stare gmajne in Blatna Brezovica / Bone, antler and teeth artefacts from the copper age pile-dwellings Stare gmajne and Blatna Brezovica (Borut TOŠKAN)
  • 15. Raziskave in konserviranje preje z Ljubljanskega barja / Analysis and conservation of the Ljubljansko barje yarn (Gojka PAJAGIČ BREGAR, Anton VELUŠČEK, Tjaša TOLAR, Matija STRLIČ, Vili BUKOŠEK, Jana KOLAR & Igor RAVBAR)
  • 16. Literatura / References (uredil / edeted by Anton VELUŠČEK)
  • 17. Avtorji / Contributors

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-290-0

Specifikacija

trda vezava • 20 × 29 cm • 296 strani • 88 črno-belih in barvnih risb, fotografij in zemljevidov, 31 preglednic, 27 grafov in 42 tabel