Naslov:
Jugovzhodna Slovenija v starejši železni dobi. Poselitev, gospodarstvo, družba
South-Eastern Slovenia in the Early Iron Age. Settlement, economy, society
Avtorja:
Drugi avtorji:
Leto:
Zbirka:
Ključne besede:
Jezik(i):
Opis

V 1. tisočletju pr. Kr. je današnji slovenski prostor dosegel enega od svojih največjih gospodarskih in kulturnih vrhuncev. V tem času je na južni strani Alp cvetela halštatska kultura, ki se je po svojih dosežkih enakovredno kosala z najrazvitejšimi kulturami takratne Evrope. V pričujoči monografiji je to pomembno obdobje naše najstarejše preteklosti predstavljeno v sintetični obliki.

V prvem poglavju je podana zgodovina raziskav, v drugem govorimo o načinu in metodah zbiranja podatkov, v tretjem pa so kritično analizirani arheološki viri. Gre torej za uvodni del knjige, v katerega je vključen tudi zgoščen geografski oris jugovzhodne Slovenije (četrto poglavje) ter pojasnila h kronološkemu aparatu (peto poglavje).

S šestim poglavjem se začenja jedro razprave. V njem so predstavljene poselitvene strukture pozne bronaste in železne dobe. Najprej naselja, in sicer njihova oblika, časovna opredelitev, lega ter načini utrjevanja. Posebej je obdelana tudi notranjost gradišč, torej stavbe, gradnja hiš in notranja oprema. Naseljem sledi predstavitev grobišč in depojev, ki so prav tako pomemben segment poselitvenih struktur.

V sedmem poglavju je analizirana dinamika poselitve v pozni bronasti dobi, starejši železni dobi in v mlajši železni dobi. Predstavljene so značilnosti poselitve, integracijski procesi, razmerja med višinsko in nižinsko poselitvijo ter problematika tako imenovane izvengradiščne poselitve, ki zajema zaselke in razpršene kmetije v okolici glavnih središč.

Osmo poglavje je posvečeno hierarhiji naselij, se pravi analizi razlik med posameznimi gradišči, na osnovi katerih so bila definirana glavna središča. Vsi centri so prikazani z izčrpnimi opisi in s slikovno dokumentacijo.

V devetem poglavju je predstavljena gostota poselitvene mreže, določeni so gospodarski prostori središč ter odnos le-teh do perifernih naselij. Temu sledi analiza naravnih virov. Najprej kvalitete prsti, nato pa še rudnih resursov, zlasti ležišč železa, saj je bila prav črna metalurgija eno od glavnih gibal ekonomskega razcveta dolenjske železnodobne skupnosti. Poglavje zaključuje analiza nadzora prostora in komunikacij, torej kopnih in rečnih poti, po katerih so potekali stiki in menjava dobrin.

Zadnje poglavje je posvečeno družbeni strukturi in prikazu zgodovinskih prelomnic, ki so odločujoče zaznamovale skoraj tisočletni razvoj tega dela Slovenije.

Razpravi sledi katalog najdišč, ki obsega 510 poselitvenih enot. Dodana je relevantna literatura, na spremljajočih slikah pa so v enotnem merilu objavljeni tudi načrti naselij in grobišč.

Več >>

Priloge:

Založnik

Založba ZRC

ISBN

978-961-254-000-5

Specifikacija

trda vezava • 21 × 29,5 cm • 392 strani • 4 barvne risbe in zemljevidi, 279 črno-belih risb, fotografij, preglednic, grafov in zemljevidov

E-objave

ISBN 978-961-254-523-9
(22 MB)