Zgodovinski atlas slovenskih mest

Izdaja nacionalnih zgodovinskih atlasov mest je najpomembnejši projekt leta 1955 ustanovljene Mednarodne komisije za zgodovino mest (ICHT – International Commission for the History of Towns). Glavni cilj projekta je oblikovanje baze za primerjalno  zgodovinsko preučevanje predmodernih mest in njihove topografije na vseevropski ravni. Predstavitev zgodovinskega razvoja določenega mesta v obliki kart je v zadnjih desetletjih postala standard oziroma norma. Obenem je komparativna znanstvena obravnava postala temeljna (in zelo produktivna) metoda v zgodovinskem proučevanju mest. Zato je ideja mestnih atlasov dobila izjemen odziv po celi Evropi. Prvi je izšel v Veliki Britaniji leta 1969, v Nemčiji 1973, do danes je del projekta skupno že 18 držav. Skupno število mest, ki imajo svoje zgodovinske atlase, je preseglo 500 (Nemčija 256, Avstrija 64). Znotraj ICHT je bila zato leta 1993 ustanovljena delovna skupina za zgodovinske atlase (Atlas Working Group), ki koordinira delo na mednarodni ravni (od 2014 je slovenski član te skupine dr. Miha Kosi, prijavitelj projekta). Za zagotavljanje primerljivosti razvoja mest v različnih delih Evrope je  ICHT postavila osnovne enotne smernice za atlase, ki naj bi se jih držali vsi nacionalni projekti. Slovenija do sedaj še ni uspela zbrati sil in sredstev za začetek takšnega slovenskega projekta.
Glede na obseg projekta mestnih atlasov po celi Evropi je čas, da se temu produktivnemu znanstvenemu okolju pridruži s svojo serijo tudi Slovenija. Slovenska srednjeveška urbanizacija je potekala vzporedno z razvojem v avstrijskih in npr. južnonemških deželah (v Primorju sorodno kot v Italiji in na Hrvaškem). Družbenozgodovinsko smo del tega tesno povezanega prostora. S predstavitvijo zgodovine slovenskih mest v obliki atlasov bi omogočili domači znanstveni (in laični) publiki vpogled v pomemben segment naše zgodovine in identitete, tujim strokovnjakom pa orodje za primerjalno obravnavo naših mest v odnosu do urbanega razvoja v ostali Evropi.
Projekt »Zgodovinski atlas slovenskih mest« bo začetek obsežnega dela na seriji publikacij, namenjeni zgodovini pomembnejših slovenskih mest. Prvi, pilotni zvezek, bo predstavil zgodovinski razvoj Ljubljane kot enega najstarejših in obenem najpomembnejših slovenskih mest. Ljubljana Z začetki v rimski in celo predrimski dobi, zgodnjim in kontinuiranim srednjeveškim razvojem vsaj od 12. stoletja dalje, ter statusom glavnega mesta (dežele, države), je odličen primer slovenske urbane zgodovine in zato primerna za prvi zvezek serije atlasov.
Urbani razvoj Ljubljane je že dokaj dobro proučen na osnovi del vrste zaslužnih slovenskih zgodovinarjev. Poleg objavljenih srednjeveških virov (ok. 800 listin, urbarji, računske knjige idr.) ima Ljubljana odlično ohranjen mestni arhiv. Zlasti nepretrgana serija davčnih knjig, ki pokriva celo 17. in 18. stoletje, predstavlja izjemen vir za prikaz urbanistično-topografskega razvoja mesta. Ob nekaterih dodatnih raziskavah na osnovi sodobnih vidikov urbane zgodovine, ki jih bomo izpeljali v teku projekta, je moč v sintetični obliki atlasa verodostojno in po sodobnih evropskih standardih predstaviti zgodovinski razvoj slovenskega glavnega mesta.
Zagon serije mestnih atlasov bo nedvomno poživil raziskovalno področje urbane zgodovine, ki je v Sloveniji glede na zgodovinski pomen mest premalo zastopano. Ob tem bodo v teku temeljnih raziskav geneze mestnih organizmov in njihove topografije pokrite mnoge bele lise v zgodovinskem razvoju slovenskih mest, ki so dosedaj ostale neraziskane. Na področju socialne, gospodarske in drugih vidikov urbane zgodovine namreč precej zaostajamo za mnogimi evropskimi državami, tudi bližnjimi sosedami (npr. Avstrijo, Hrvaško).