Odprte paleoekološke podatkovne baze – analiza preteklosti nam pomaga graditi prihodnost

Cilj projekta je proučiti spreminjanje nekdanjih ekosistemov in odziv izbranih rastlinskih/živalskih združb na spremembe izrabe prostora in klime, da bi bolje razumeli ekološke procese. Rekonstrukcije nekdanjih ekosistemov bodo vključevale oceno obsega klimatskih nihanj, trofičnega stanja jezer in pokritosti z gozdom. Ti podatki so bistveni, da lahko ocenimo, vpliv "zapuščine" preteklih dogajanj na posamezne ekosisteme in načrtujemo naravovarstvene ukrepe. Glavni problem je, da je javno dostopnih le malo podatkov, ki so razpršeni po različnih podatkovnih bazah in repozitorijih, kar je ovira za analizo celotnega ekosistema na regionalnem nivoju. Projekt "COST Action" bo povezal evropske paleoekološke podatke v obdobju poznega pleistocena in holocena, na skupni, javno dostopni domeni. Nudil bo prepotrebne informacije in znanje za upravljanje ekosistemov danes in v prihodnosti in za bolj znanstveno utemeljeno razpravo o ohranitvi oz. renaturaciji narave.

Številne zbirke podatkov, ki so jih ustvarili evropski paleoekologi ali raziskovalne skupine, niso javno dostopne. Projekt "COST Action" bo združil posameznike in raziskovalne skupnosti z namenom zbiranja in reševanja obstoječih podatkov, ter podprl lokalne skupine raziskovalcev, da se pridružijo podatkovni bazi Neotoma oz. da omogočijo javni dostop do svojih podatkov na kakšen drug način. "COST Action" bo naslavljal sledeče izzive:

• i) Razvoj multidisciplinarnih paleoekoloških raziskav, ki bodo naslavljale vprašanje, kako različni deli ekosistema vplivajo in se odzivajo na spremembe klime in izrabe tal na kontinentalnem nivoju, glede na ukrepe renaturacije in upravljanja z okoljem.
• ii) Pridobitev obstoječih surovih podatkov iz evropskih paleoekoloških in peleookoljskih rekonstrukcij kvartarnega okolja, kar bo omogočilo harmonizacijo podatkov.
• iii) Dostopnost podatkov zanimivih za javnost in za potrebe izobraževanja.

Te izzive bomo reševali s pomočjo izgradnje evropske paleoekološke skupnosti po načelih "odprtih podatkov" in "odprte znanosti". Osrednjo vlogo pri tem igra podatkovna baza Neotoma, ki različnim raziskovalnim skupnostim nudi skupno platformo za izmenjavo in analizo podatkov. V projektu bodo sodelovali tudi raziskovalci, ki se ukvarjajo z modeliranjem spreminjanja ekosistemov in eksperti za analizo večje količine podatkov. To bo zbližalo raziskovalce, ki ustvarjajo in uporabljajo podatke ter pomagalo pri naslavljanju zgoraj omenjenih raziskovalnih vprašanj.

Projekt je razdeljen na tri med seboj povezane naloge in štiri delovne skupine (WG 1−4). Raziskovalki z ZRC SAZU – dr. Maja Andrič in dr. Nina Caf- bosta sodelovali v delovni skupini 1 (WG 1).

Transdisciplinarna analiza podatkov: WG 1 (Kopenski ekosistemi) in WG 2 (Vodni ekosistemi): pridobitev in vključitev podatkov v podatkovno bazo, harmonizacija in analiza, oblikovanje skupne raziskovalne agende, delavnice za harmonizacijo podatkov, zimske šole za uporabo programov R in Python.

Shranjevanje podatkov in upravljanje z njimi: WG 3 bo naslovila probleme povezane s standardizacijo podatkov ter shranjevanjem in upravljanjem podatkovne baze; glavni cilj je razvoj strategij za učinkovito "multi-proxi" analizo razpršenih evropskih paleoekoloških podatkov, specifične naloge: razvoj strategij za izmenjavo podatkov, podpora analizi podatkov, podpora zimskim šolam.

Izobraževanje ter razširjanje in izmenjava informacij: Glavna naloga delovne skupine 4 (WP 4) bo razvoj, implementacija in komunikacija, obveščanje javnosti in ureditev izobraževalne sheme.