Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju

Ključne besede: arheologija, dendrokronologija, arheozoologija, paleobotanika, arheobotanika, geologija, prazgodovina, kolišča, Ljubljansko barje

Stare gmajne na Ljubljanskem barju. Delovni posnetek sondiranja v letu 2007. Foto: Dejan Veranič.

Stare gmajne na Ljubljanskem barju (34. ali 32. stoletje pr. Kr.). Pribl. 5 cm dolga sekira iz žada ali eklogita izvira iz severozahodne Italije. Foto: Dragutin Valoh.

S projektom »Multidisciplinarno raziskovanje kolišč na Ljubljanskem barju« nadaljujemo interdisciplinarno raziskovanje koliščarskih naselbin Ljubljanskega barja.

V projektu smo izvajali arheološke terenske akcije na Ljubljanskem barju. Pri delu smo se ukvarjali tudi z razvojem metodologije raziskovanja na mokrih tleh.

Stare gmajne na Ljubljanskem barju (32. stoletje pr. Kr.). Konservirani ostanki preje. Nitke so najbrž iz rastlinskih vlaken trav (Poaceae). Foto: Tomaž Lauko.

Ukvarjali smo se z dendrokronološkimi raziskavami in poskušali absolutno datirati dendrokronološke krivulje Ljubljanskega barja s kronologijami tujih institucij. Veliko pozornosti smo posvečali paleookoljskim raziskavam in raziskovanju paleoekonomije.

Risarska rekonstrukcija ižanskega idola; figuralno posodo s kolišča pri Igu je leta 1877 našel Karl Deschmann.
Risba: Tamara Korošec.

Preučili, interpretirali in kataloško predstavili smo arheološke najdbe, saj smo se v projektu posvečali tudi multidisciplinarnim objavam arheoloških najdiš z Ljubljanskega barja in Slovenije.

Maharski prekop pri Igu. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je koliščarsko naselbino raziskovala prof. Tatjana Bregant. Danes ugotavljamo, da je bila obljudena pribl. 25 let do okoli 3490 pr. Kr.

Vzpostavili smo računalniško bazo podatkov o raziskavah arheoloških najdišč (koliščarske naselbine) Ljubljanskega barja.