Skip to main content

Dinamike izmenjave in mobilnosti na Ljubljanskem barju: poznobakrenodobno kolišče Špica v Ljubljani

Opis

Projekt se osredotoča na eni strani na pred nedavnim raziskano kolišče Špica v Ljubljani, ki predstavlja najstarejšo poselitev na območju mesta Ljubljane, na drugi želi predstaviti sodoben pristop interdisciplinarnih raziskav, ki dopolnjujejo tipološko in kronološko primerjalno analizo keramičnih najdb.

V prvem sklopu raziskovalnega projekta bodo analizirana izkopavanja kolišča Špica v Ljubljani, ki so potekala v letih 2009 in 2010. Kolišče Špica predstavlja edino kolišče na tem območju, ki je bilo v zadnjih skoraj 150 letih tako obširno raziskano s sodobnimi raziskavami. Zaradi tega je preučevanje celostne slike, ki jo nam ponuja to kolišče, ključno za boljše razumevanje in nadgradnjo predstave o 3. tisočletju pr. Kr. na Ljubljanskem barju. Pregledani in kritično ovrednoteni bodo stratigrafski podatki najdišča. Zaradi izrednega števila odkritih najdb – med izkopavanji je bilo namreč izkopanih več kot 200.000 keramičnih fragmentov – se bomo osredotočili na relevantni izbor keramičnih najdb, ki bo makroskopsko pregledan in tipološko-kronološko ovrednoten. Ob tem bomo upoštevali izsledke stratigrafske slike najdišča. Na izbranem območju bomo poskušali ovrednotiti tudi rezultate dendrokronoloških analiz. Namen prvega sklopa je podati kritično ovrednoten kataloški pregled stratigrafskih enot na najdišču in sintetizirano celostno stratigrafsko sliko, izdelati katalog izbora najdb in predstaviti rezultate makroskopske ter tipološko-kronološke analize tega izbora. S posodobljeno kronološko-kulturološko študijo na primeru Špica bo raziskava prispevek za referenčno za obdobje 3. tisočletja pr. Kr. za celostno območje Ljubljanskega barja in tudi širšega jugovzhodno alpskega prostora.


Slika 1: Ljubljansko barje z razprostranjenostjo koliščarskih naselbin prve polovice in sredine 3. tisočletja pr. Kr., obravnavanih v raziskovalnem projektu.

Drugi sklop projekta bo namenjen interdisciplinarnim analizam keramičnih najdb. Cilj takih analiz je nadgraditi okvir tipološko-kronoloških raziskav in podati nov vpogled v lončarske načine izdelovanja posod 3. tisočletja pr. Kr. Manjši izbor vzorcev različnih zvrsti in tipov posod bomo izbrali iz sočasnih najdišč na Ljubljanskem barju: poleg Špice so to Dežmanova kolišča pri Igu in kolišča Parte, Založnica ter Dušanovo. Izbrane keramične fragmente bomo analizirali z destruktivnimi (uporaba optičnega polarizacijskega mikroskopa, metoda rentgenske praškovne difrakcije (XRD), rentgenska fluorescenčne spektroskopije (XRF)) in nedestruktivnimi metodami (rentgenska računalniška mikrotomografija - microCT in kemijske analize - PGAA). Namen je pridobiti podatke o načinu izdelave posod, pripravi receptur lončarske gline na različnih koliščih ter prepoznati podobnosti in/ali razlike med kolišči v obravnavi. Ob tem želimo ugotoviti, ali so med analiziranimi keramičnimi posodami tudi importirane posode, ki kažejo na izmenjavo predmetov med koliščarskimi naselbinami oziroma celo s širšim območjem. Na tak način bomo preučili dinamiko stikov in izmenjav na območju Ljubljanskega barja.


Slika 2: MicroCT virtualni posnetek in odsek izbrane keamične sklede z Dežmanovih kolišč.

S primerjalno analizo ob upoštevanju tako tipološko-kronoloških in arheometričnih izsledkov bomo kolišče Špica vključili tudi v širšo sliko jugovzhodnoalpskega prostora in izpostavili dinamiko odnosov med sočasnimi kulturami med srednjo Evropo, Balkanom in srednjo Italijo. Rezultate prvega in drugega sklopa želimo predstaviti v znanstvenih člankih ter na mednarodnih in domačih srečanjih.


Faze projekta


Časovna razporeditev projekta


Rezultati


Raziskovalni projekt