Antropološka analiza izbranih antičnih arheoloških najdišč Slovenije

Namen projekta je vzpostaviti bazo podatkov o antičnih skeletih iz Slovenije. Okostja iz tega zgodovinskega obdobja (1.-4. stoletje) do sedaj še niso bila raziskana, kar onemogoča proučevanje populacijskih sprememb v širšem časovnem razponu. (Dosedanje antropološke analize so bile osredotočene na obdobje zgodnjega srednjega veka.)

Vzporedno z antropološko analizo poteka arheološka determinacija grobov. Kronološka opredelitev grobov je predpogoj za primerjalne antropološke analize, tesno sodelovanje obeh znanstvenih ved pa tudi bistveno poveča izpovednost tako individualnih grobov kot celotnega grobišča.

Grobišče na Rifniku.
Pri skeletu S 1 iz sarkofaga je vidna anomalija v izraščanju drugih premolarjev: zgornji desni in spodnji levi PM2 nista izrasla, v čeljustnicah sta na njunem mestu prisotna še oba mlečna M2. Poleg tega je opazna tudi rotacija spodnjega levega kanina in rahle anomalije v morfologiji zob.

Predlagana raziskava bo odgovorila na vprašanje, kakšen je bil fizičen izgled ljudi, ki so v antiki naseljevali prostor današnje Slovenije in v kakšnih življenjskih okoliščinah so živeli. Kvantitativno bo povečala bazo podatkov o skeletih in jo kronološko razširila. S tem bo omogočila primerjalne analize, ki bodo skušale osvetliti problematiko etnogeneze Slovencev. Dosedanji rezultati antropoloških analiz potrjujejo arheološka dognanja, da je med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom prišlo do prekinitve v poselitvi in do zamenjave populacij, saj med prebivalci obeh obdobij obstajajo precejšnje razlike tako v fizični podobi kot tudi v stopnji kariesa. Vendar pa rezultati dopuščajo možnost, da bi na nekaterih geografskih področjih (Pristava na Bledu) lahko prišlo do neposrednega stika med obema populacijama. Problematično je predvsem obdobje pozne antike, ko so na ozemlju Slovenije živeli ljudje, ki so se precej razlikovali v fizičnem izgledu. Prevladovali so dolgoglavi ljudje majhnih in drobnih telesnih postav, ki jih zaenkrat enačimo s staroselci. Zastopani pa so tudi vsi ostali tipi, vključno z manjšim številom visokih in krepkih dolgoglavcev, kakršni so bili tudi stari Slovani.

Predlagana raziskava naj bi med drugim odgovorila na vprašanje, ali ta morfološki telesni tip izhaja še iz antičnega obdobja, ali pa se pojavi šele s prihodom starih Slovanov.