Z umetno inteligenco do prelomnih odkritij o naseljevanju Slovanov
Med Slovenci, tako v stroki kot v javnosti, še vedno prevladuje menje, da so se Slovani, predniki današnjih Slovencev, naselili na ozemlje današnje Slovenije in sosednjih dežel enkrat v šestem stoletju n. št. Ta interpretacija je v mednarodni strokovni javnosti dandanes najmanj vprašljiva. Še vedno pa je uganka, zakaj je v drugi polovici prvega tisočletja n. št. prišlo do tako hitre širitve govorcev slovanskih jezikov od Soluna do Hamburga, in znanstveniki iz različnih držav se reševanja te zagonetke pogosto lotevajo z nemalo (domoljubne) strasti.
V odgovor, zakaj je prišlo do tako hitrega širjenja, stroka trenutno ponuja tri hipoteze. Po prvi je šlo za migracijo oziroma preseljevanje večjih skupin ljudi. Po drugi se je širila samo kultura ali celo samo jezik. Po tretji, hibridni hipotezi, se je vse dogajalo hkrati: migracija, širjenje kulture in jezika.
Skupina slovenskih in avstrijskih arheologov pod vodstvom dr. Benjamina Štularja, raziskovalca Inštituta za arheologijo ZRC SAZU, se je osredinila na zadnjo. Preverjanja hipoteze so se lotili z analizo t. i. globokih podatkov, pri čemer so poleg naprednih prostrorskih analiz uporabili tudi eno izmed metod umetne inteligence, in sicer strojno učenje. S to metodo so odkrili dve migraciji v Vzhodne Alpe. Prva se je začela že kmalu po letu 500 n. št. in se je iz Prekmurja širila vzdolž Mure in Drave. Druga, ki je potekala po Savi navzgor in preko Karavank, se je zgodila šele v desetletjih pred letom 700 n. št. Na podlagi konvergence dokazov iz arheologije, jezikoslovja in populacijske genetike so migrante opredelili kot alpske Slovane, se pravi ljudi, ki so govorili slovanski jezik in so imeli skupne prednike z vsemi ostalimi govorci slovanskih jezikov.
Štular opozarja, da so alpski Slovani ob naselitvi v osrednjo in zahodno Slovenijo naleteli na številne tam živeče ljudi. Po prihodu so se začeli dolgotrajni procesi t. i. akulturacije, na primer asimilacija ali integracije. Te bodo podrobneje preučili v prihodnosti, a že zdaj je jasno, da so bili alpski Slovani le eni izmed prednikov današnjih Slovencev.
Članek je nastal v okviru projekta Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARSS), med soavtorji z Inštituta za arheologijo ZRC SAZU so še: dr. Edisa Lozić, Mateja Belak, dr. Jernej Rihter in dr. Zvezdana Modrijan. V celoti je dostopen na https://journals.plos.org/plosone/article?id=10.1371/journal.pone.0274687.
Na sliki levo: podatki so bili za analizo urejeni v prostorsko-časovno kocko. Desno: migracije ob Dravi in Muri so bile v polnem razmahu okoli leta 600 n. št.; rdeča barva označuje gosto poselitev, modra pa (skoraj) nenaseljen prostor.